Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev: problem večnacionalnosti

Skupna država v katero so prišli Slovenci, je za različne narode pomenila neenake pogoje za nacionalni razvoj. Bili so razdeljeni in izpostavljeni germanizaciji, italijanizaciji in madžarizaciji. Prav tako so bili razdeljeni Makedonci, Hrvati so bili v novi državi brez zahtevane samostojnosti, Srbi pa so politiko usmerjali v ohranjevanje in povečevanje svojega gospodarstva. O Bosni so se Hrvati in Srbi še naprej prepirali komu pripada, saj niso priznavali Muslimanov kot posebnega naroda. Črnogorci so z novo državo izgubili prej težko pridobljeno samostojnost. Nacionalne manjšine so bile podvržene nasilju in asimilaciji. Edino nemška manjšina je v tem času bila dobro organizirana in je podpirala vlado, z razmahom nacizma pa je postala pomembno oporišče v Jugoslaviji.

Slovenski kulturni delavci so februarja 1921 objavili avtonomistično izjavo. Zahtevali so državno ureditev, ki bi varovala in pospeševala kulturni, gospodarski in socialni razvoj slovenskega naroda, ki so bilo popolnoma samostojna celota, ki lahko prispeva k skupni blaginji države.