Nastanek novih meja - boj za severno mejo (2.)

Slovenska narodna vlada vojaških uspehov Maistra in njegovih borcev ni znala podpreti, niti ni podpirala zasedbe Celovca. Na pogajanjih je zahtevala vso zasedeno ozemlje, vendar pride do dogovora, da bo o meji odločala mirovna konferenca in ne vojaški poseg. General Maister se je moral zaradi diplomatske afere umakniti iz vzhodnega dela Koroške, avstrijska vojska pa je nato zasedla ozemlje vse do Drave.

Potem ko je konec leta 1918 in januarja 1919 prišlo do hudih bojev pri Podkloštru, Borovljah in Podrožci, se morajo slovenski vojaki umakniti. Slovencem uspe po nemškem napadu obdržati Radgono. Mejna črta je bila še vedno nedorečena. Dogovorili so se, da naj se Koroška razdeli s črto, ki jo bosta določila ameriška oficirja, ki sta pripravljala gradivo za mirovno konferenco. Oficirja sta po ogledu ocenila, da je Celovška kotlina zemljepisna in gospodarska celota, in da naj meja teče po naravni pregradi – Karavankah. Boji so se nadaljevali še skoraj vso pomlad leta 1919, koristi za pripojitev ozemlja pa so bile skoraj nične. Ofenziva je v diplomatskih odločitvah bolj škodila kot koristila.