V DEŽELI MARTINA KRPANA


UVOD

SVETA TROJICA NAD PIVKO

- RASTLINSTVO

- ŽIVALSTVO

- LOVSTVO

VASIŠČE, OPUŠČENA VAS

MARTIN KRPAN Z VRHA PRI SVETI TROJICI

PETELINJE

PETELINJSKO JEZERO

PETELINJSKI TEK

DEJAN MILOŠEVIČ

ANA PUPEDAN

TURISTIČNA PONUDBA »V DEŽELI MARTINA KRPANA«

LITERATURA

SODELUJOČI

PETELINJSKO JEZERO

Petelinjsko jezero se nahaja severovzhodno od Slovenske vasi, v smeri proti Sveti Trojici. Je kraško presihajoče jezero, dolgo približno en kilometer in široko pol kilometra ter drugo največje v vrsti presihajočih jezer Zgornje Pivke. Ravnina tal se nahaja v višini Pivške kotline, zato tudi nastaja presihajoče jezero. Jezero od vseh strani obdajajo vzpetine: na severu Ostri vrh, na vzhodu Okroglek, nad njim Debeli vrh in Veliki vrh, nad vsemi pa najvišja Sveta Trojica. Ob vsakem obilnejšem deževju se kotanja napolni z vodo, ki se obdrži do prvega sušnega obdobja. Ob največji vodi dosega gladina jezera višino do 545 m nad morjem. Voda se v jezeru zadržuje do šest mesecev na leto, največ je je spomladi in jeseni. Na dnu je kotanja poraščena s travniki, ki jih domačini poleti kosijo, obrobno kraško gmajno pa izkoriščajo za pašo ovc.
Leta 1999 so na območju jezer Zgornje Pivke potekale obširne in sistematiče raziskave. Raziskovalci so našteli kar 181 rastlinskih vrst, poleg tega pa še 205 hroščev, 88 vrst metuljev in 16 vrst ptičev. V jezerih oziroma lužah so našli 13 vrst vodnih živali, predvsem žuželk in drobnih rakcev. Največjo pozornost zasluži 12 – 15 mm dolg rakec iz Petelinjskega jezera. Petelinjsko jezero je sedaj
edini kraj na svetu, kjer še lahko najdemo te majhne, a zanimive rakce.

Jezero je ob vsakem letnem času zanimivo in vredno ogleda.

Petelinjsko jezero

O jezeru pa še danes kroži med ljudmi zanimiva legenda.
V stari časih so se vasi med seboj pogosto prepirale zaradi zemlje. Tudi med Petelinjci in Trnjani je potekal spor zaradi lastništva jezera. Petelinjci so morali priseči, da je jezero njihova last. Ker so jezero hoteli dobiti in ker se je sodba vršila na kraju spora, so uporabili majhno zvijačo. Predstavnik Petelinjcev je bil vprašan, ali priseže, da stoji na petelinjski zemlji. Petelinjec je odločno prisegel. Da bi si olajšal vest, si je doma nasul v čevlje petelinjske zemlje, na vrh položil petelinovo pero in se obul. Ob prisegi je tako res stal na petelinjski zemlji in jezero je postalo last Petelinjcev. Mož, ki je prisegel, pa si z zvijačo ni olajšal vesti in je po smrti še dolgo strašil tod okrog.

 

Copyright © OŠ Pivka, 2004
Strani ureja Meta Kirn