Izbirni predmeti za 7. do 9. razred za šolsko leto 2021/2022



Kaj so izbirni predmeti?

Izbirni predmeti so način prilagajanja osnovne šole individualnim razlikam in interesom učencev. So priložnost, da učenci ob lastni izbiri teh predmetov poudarijo in razvijajo svoje močne strani in sposobnosti ter se pri njih dokažejo. Učenci se lahko odločajo za določen izbirni predmet tudi z vidika nameravanega nadaljnjega šolanja.

Izbirni predmeti so vključeni v predmetnik tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, torej v 7., 8. in 9. razred. Šola mora ponuditi pouk najmanj treh izbirnih predmetov iz družboslovno-humanističnega sklopa in najmanj treh iz naravoslovno-tehničnega sklopa. V okviru družboslovno-humanističnega sklopa mora šola ponuditi pouk tujega jezika, nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki ter pouk retorike.


Kaj učenec izbira?

Učenec izbere 2 uri izbirnih predmetov, lahko pa tudi 3, če s tem soglašajo njegovi starši.

Učenec ima možnost naslednje izbire in kombinacije:

  •  v primeru, da se učenec odloči za dve uri tedensko, ima možnost, da izbere dva enourna predmeta ali enega, ki traja 2 uri (tuji jezik je edini izbirni predmet, ki traja dve uri tedensko);

  •  v primeru, da se v soglasju s starši odloči za tri ure tedensko, pa ima možnost izbire v naslednjih kombinacijah – 3 predmete, če so enourni, oz. 2 predmeta, če je eden izmed predmetov dvourni in en enourni.


Potek pouka izbirnih predmetov in ocenjevanje

Pouk izbirnega predmeta je na urniku eno uro na teden, razen izbirnega tujega jezika, ki je na urniku dve uri na teden. Nekatere vsebine (npr. turistična vzgoja) lahko tečejo izjemoma tudi strnjeno izven rednega urnika (ogledi, izleti ...). Obisk pouka izbirnih predmetov je obvezen, predmeti se ocenjujejo s številčnimi ocenami od 1 do 5.

Če je učenec izbral dva izbirna predmeta, bosta ocenjena oba in obe oceni vpisani v spričevalo. Če je učenec izbral tri predmete, bodo prav tako ocenjeni vsi trije, vse tri ocene bodo vpisane v spričevalo. Učenec napreduje v naslednji razred le v primeru, da ima vse predmete, torej tudi izbirne, ocenjene s pozitivno oceno.


Oprostitev sodelovanja pri izbirnih predmetih

Učenec 7., 8. in 9. razreda, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom (v našem primeru je to Glasbena šola Domžale), je na predlog staršev lahko oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih. O oprostitvi odloči ravnatelj.

Starši posredujejo pisno vlogo, ki ji priložijo potrdilo o vpisu v glasbeno šolo. V vlogi se zapiše, ali želijo, da je učenec oproščen pouka izbirnih predmetov v celoti ali le v eni uri tedensko. V primeru naknadnega vpisa v glasbeno šolo starši posredujejo vlogo najkasneje do 31. avgusta.


Zamenjava izbirnega predmeta

Učenci se v skupine izbirnih predmetov razvrstijo do začetka novega šolskega leta. V septembru  lahko skupino še zamenjajo, vendar le pod pogojem, da je v skupini, kamor želijo, še prostor,  da se urnik nove skupine sklada z urnikom učenca, in da prestop ne pomeni ukinitve skupine izbirnega predmeta. Prošnjo za spremembo izbirnega predmeta starši pošljejo Damjani Vidmar .
Od oktobra dalje prestopi niso več možni.


Postopek izbire

  • februar – roditeljski sestanki za starše šestošolcev
  • marec, april –  anketa o izbirnih predmetih  (učenci 6., 7., 8. r.)

    • marec – prvi krog

    • april, maj – drugi krog

  • maj – oblikovanje skupin izbirnih predmetov in seznanitev učencev in staršev z razvrstitvijo

  • junij – usklajevanje, premiki učencev pri razvrstitvi in dokončno oblikovanje skupin


Seznam izbirnih predmetov (IP)


Opomba: Če klikneš na ime predmeta, dobiš njegov opis.


Družboslovno - humanistično področje

Predmet Kdo ga lahko izbere?
Ansambelska igra Učenci 7. r.
Državljanska kultura Učenci 9. r.
Filmska vzgoja 1: kaj je film Učenci 7. r.
Filmska vzgoja 2: filmski žanri Učenci 8. r.
Filmska vzgoja 3: umetnost in družba Učenci 9. r.
Filozofija za otroke: kritično mišljenje Učenci 7. r.
Filozofija za otroke: etična raziskovanja Učenci 8. r.
Filozofija za otroke: jaz in drugi Učenci 9. r.
Glasbeni projekt Učenci 8. in 9. r.
Gledališki klub Učenci 7., 8. in 9. r.
Klekljanje 1 Učenci 7., 8. in 9. r.
Likovno snovanje 1 Učenci 7. r.
Likovno snovanje 2 Učenci 8. r.
Likovno snovanje 3 Učenci 9. r.
Literarni klub Učenci 9. r.
Nemščina 1 Učenci 7., 8. in 9. r.
Odkrivajmo preteklost mojega kraja Učenci 7. in 8. r.
Radio Učenci 8. r.
Raziskovanje domačega kraja in varstvo njegovega okolja Učenci 9. r.
Retorika Učenci 9. r.
Šolsko novinarstvo Učenci 7. in 8. r.
Televizija Učenci 9. r.
Tisk Učenci 7. r.
Verstva in etika 1 Učenci 7., 8. in 9. r.
Življenje človeka na Zemlji Učenci 8. r.

Naravoslovno - tehnično področje

Predmet Kdo ga lahko izbere?
Daljnogledi in planeti Učenci 8. in 9. r.
Izbrani šport Učenci 9. r.
Matematična delavnica 7 Učenci 7. r.
Matematična delavnica 8 Učenci 8. r.
Matematična delavnica 9 Učenci 9. r.
Multimedija Učenci 8. r.
Načini prehranjevanja Učenci 9. r.
Obdelava gradiv: les Učenci 7. r.
Obdelava gradiv: umetne snovi Učenci 8. r.
Poskusi v kemiji Učenci 8. in 9. r.
Projekti iz fizike in tehnike Učenci 9. r.
Računalniška omrežja Učenci 9. r.
Risanje v geometriji in tehniki Učenci 7., 8. in 9. r.
Sodobna priprava hrane Učenci 7. in 8. r.
Sonce, Luna in Zemlja Učenci 7., 8. in 9. r.
Šahovske osnove Učenci 7., 8. in 9. r
Šahovsko kombiniranje Učenci 8. in 9. r.
Šport za sprostitev Učenci 7. r.
Šport za zdravje Učenci 8. r.
Urejanje besedil Učenci 7. r.

Opisi izbirnih predmetov



ANSAMBELSKA IGRA

ansambelska igra

V času rednega poteka pouka glasbene umetnosti je zaradi obilice snovi in različnih obveznosti vsekakor na voljo premalo časa, da bi učenci večkrat počeli tisto, kar je temeljni namen glasbe same – njeno praktično izvajanje, poslušanje, podoživljanje in spoznavanje glasbe s prijaznejše plati do učenca. Na naštetih dejavnostih bo tudi največji poudarek izbirnega predmeta.


Učenci bodo poleg Orffovih glasbil spoznali in igrali na ljudska glasbila, na glasbila, ki jih bodo lahko izdelali sami, ter druga. Posledično se bodo preko izvajanja glasbe pobliže spoznali in navajali na samostojno orientacijo v izbranih partiturah ter izražali svojo kreativnost v lastnih skladbah in zapisih.


Predmet je naravnan k učenčevi lastni kreativnosti, čutenju glasbe in svobodnemu izražanju ter uživanju v stiku z glasbo. Na tej točki učitelj postane zgolj mentor, organizator in soustvarjalec, kajti v ospredju so glasbene potrebe učencev, ki tudi sami pomagajo in sodelujejo pri oblikovanju dela. Predmet je naravnan tako k individualizaciji, učencu samemu, kot tudi k skupnemu sodelovanju in složnosti celotne glasbene skupine. Pri predmetu so zelo uspešni tako učenci z glasbenimi izkušnjami kot tudi tistim, ki le-teh še nimajo in imajo željo po izvajanju in tesnejšem stiku z glasbo.

Predmet je namenjen učencem 7. razredov.


DRŽAVLJANSKA KULTURA

drzavljanska kultura

Državljanska kultura je enoletni izbirni predmet v 9. razredu osnovne šole. Namenjena mu je 1 ura pouka tedensko (32 ur letno). Navezuje se na obvezni predmet državljanska in domovinska vzgoja ter etika ter predstavlja poglabljanje in razširitev sposobnosti in znanj iz tega predmeta.

Vsebina predmeta je vezana na naslednje teme:

  • demokracija, politična ureditev in institucije,
  • človekove in otrokove pravice,
  • enakost in različnost.

Teme bomo nadgrajevali in dopolnjevali z novimi pojmi in z aktualnimi dogodki doma in po svetu.

Cilji predmeta:

  • razvijanje refleksivnega in dejavnega odnosa do individualne, nacionalne in kulturne identitete sebe in drugih;

  • spoznavanje temeljnih načel, pojmov in vrednot, ki označujejo naravo demokratične družbe, in spoznavanje nastanka modernih oblik družbenega življenja;

  • razvijanje strpnosti do različnih kultur, narodnosti in verovanj ter razumno reševanje medosebnih in družbenih konfliktov;

  • spoznavanje najpomembnejših mednarodnih organizacij (Svet Evrope, OZN, UNESCO itd.) ter spoznavanje temeljnih dokumentov in listin o človekovih in otrokovih pravicah;

  • razvijanje demokratične komunikacijske kulture (oblikovanje, izražanje in utemeljevanje lastnih in tujih stališč, mnenj in nazorov ter iskanje soglasja);

  • razvijanje socialnih veščin (sodelovanje pri odločanju, aktivno vključevanje v ožjo in širšo skupnost);

  • spremljanje, presojanje in razpravljanje o aktualnih domačih in tujih dogodkih ter spremljanje vloge medijev;

  • prepoznavanje različnih pojavnih oblik nepravičnosti, neenakosti in diskriminacije, pristranskosti, stereotipov in predsodkov ter kršitev posameznih pravic v konkretni situaciji.

Pri predmetu se bodo izvajale tiste oblike in metode dela, ki od učencev zahtevajo aktivnost:

  • delo v skupini,
  • diskusija,
  • dialog,
  • raziskovalno učenje,
  • samostojno opazovanje.

FILMSKA VZGOJA

filmska vzgoja

FILMSKA VZGOJA 1: kaj je film

Izbirni predmet je izključno namenjen učencem 7. razredov osnovne šole v obsegu 35 ur. Pri tem izbirnem predmetu se ukvarjamo z vprašanjem »Kaj je film?«.
Zajema ogled filmov (igranih in animiranih), učenci se spoznajo z osnovami filmskega ustvarjanja in njegovimi žanri ter ustvarijo animirani film.
Temeljni namen predmeta je, da se učenci seznanijo z osnovami filmske umetnosti, zvrstno, žanrsko in tehnološko, ter da se preskusijo v dveh vlogah: v vlogi aktivnega filmskega gledalca in v vlogi filmskega ustvarjalca. Tako lahko pri skupinskem delu nastane animacija, dolga 3–10 sekund.


FILMSKA VZGOJA 2: filmski žanri

Izbirni predmet je izključno namenjen učencem 8. razredov osnovne šole v obsegu 35 ur. Pri tem izbirnem predmetu se ukvarjamo s filmskimi žanri.
Zajema ogled filmov, seznanitev s filmskimi žanri in zgodovino filma. Učenci se preizkusijo v ustvarjanju kratkega igranega filma.
Temeljni namen predmeta je, da se učenci seznanijo z osnovami filmske umetnosti, zvrstno, žanrsko in tehnološko, ter da se preskusijo v dveh vlogah: v vlogi aktivnega filmskega gledalca in v vlogi filmskega ustvarjalca. Pri igrani miniaturi učenci izvedejo le kratek skeč oziroma posnamejo le en prizor, ki kaže lastnosti izbranega žanra. Dolžina igrane miniature je lahko od 1 do 4 minute. Pri tem gre predvsem za filmske poizkuse igrane miniature in ne celostne izdelave filma.


FILMSKA VZGOJA 3: umetnost in družba

Izbirni predmet je izključno namenjen učencem 9. razredov osnovne šole v obsegu 32 ur.
Pri tem izbirnem predmetu se ukvarjamo s filmskimi pojmom film in družba.
Modul 32 ur je razdeljen na ogled filmov, obravnavo filma kot odraza družbe in učenci se poizkusijo v snemanju kratkega dokumentarnega filma.
Temeljni namen predmeta je, da se učenci seznanijo z osnovami filmske umetnosti, zvrstno, žanrsko in tehnološko, ter da se preskusijo v dveh vlogah: v vlogi aktivnega filmskega gledalca in v vlogi filmskega ustvarjalca. Dolžina dokumentarne miniature je od 1 do 4 minute. Tu gre predvsem za filmske poizkuse dokumentarne miniature in ne celostne izdelave dokumentarnega filma.


FILOZOFIJA ZA OTROKE

Filozofija za otroke je ime za obvezni izbirni predmet v zadnjem triletju. Predmet je vsako leto poimenovan glede na specifično vsebino, izvaja pa se v obsegu 1 ure tedensko.

7. razred – KRITIČNO MIŠLJENJE
8. razred – ETIČNA RAZISKOVANJA
9. razred – JAZ IN DRUGI

Filozofija za otroke je program, ki ob obravnavi različnih filozofskih problemov meri predvsem na samostojno mišljenje učencev in razvoj višjih kognitivnih in komunikacijskih sposobnosti. Filozofski problemi, prevedeni v zgodbe za otroke, o katerih se razpravlja pri pouku, učinkovito razvijajo mišljenje. Predpostavka programa je radoveden, razmišljujoč, ustvarjalen in komunikativen otrok in ne neveden, pasiven prejemnik vzgojno-izobraževalnega procesa.
Izhodišče pouka je vsako leto druga čitanka z zgodbami iz življenja otrok, na katerih se pri pouku gradi vodeni dialog; ta učence združi v skupino, ki sodelovalno raziskuje v zgodbe vpletene probleme. Učenci lahko prav tako kadarkoli odprejo svoje probleme, pouk pa temelji tudi na razlagi vsebin, vajah in vprašalnikih iz delovnega zvezka. Enakopravno sodelovanje v raziskovalni skupini okrepi pozitivno samopodobo na osnovi lastnega prispevka k pouku in omogoča, da učenci na pozitiven način doživljajo sebe in druge.

Splošni cilji predmeta:

  • Filozofsko raziskovanje etičnih, socialnih in spoznavnih problemov.
  • Razvijanje avtonomnega, kritičnega, refleksivnega mišljenja.
  • Razvijanje domišljije in kreativnosti.
  • Razvijanje kulture dialoga (izražanje in zagovor lastnih stališč, mnenj, poslušanje, upoštevanje stališč drugih itd.).
  • Razvijanje miselnih spretnosti (oblikovanje mnenj, analiziranje, sintetiziranje, primerjanje, klasificiranje, postavljanje vprašanj, iskanje hipotez, izpeljevanje, odkrivanje predpostavk in posledic, reševanje problemov).
  • Razvijanje strpnosti, humanosti in zavedanja človekovih pravic.

FILOZOFIJA ZA OTROKE: kritično mišljenje

kritično mišljenje

Predmet je namenjen učencem 7. razreda.
enoletni predmet, 35 ur na leto

Učni pripomočki, ki jih bodo učenci potrebovali pri pouku:
Čitanka/delovni zvezek – Matthew Lipman: Harijeva odkritja


V Hariju so zbrane zgodbe iz vsakdanjega življenja najstnikov, v katerih se skrivajo posamezni filozofski problemi. Tako so glavna tema čitanke osnovne miselne spretnosti, širše področje pa logika in mišljenje. Besedila iz čitanke so osnova, na kateri se pri urah izbirnega predmeta filozofija za otroke razvije od učitelja usmerjena diskusija. Misli in dogodki iz življenja glavnih junakov in njihovih prijateljev iz čitanke vzpodbudijo učence k samostojnemu razmišljanju, postavljanju vprašanj in vodenemu razgovoru. V vsaki zgodbi je zastopanih več pogledov, stališč in izkušenj, kar učencem omogoča, da se v problem zazrejo iz različnih zornih kotov. Vsakemu poglavju je dodano tudi veliko število različnih vaj; nekatere ponujajo vprašanja, druge dejavnosti, tretje nove ideje, vse pa so povezane z zgodbo iz čitanke.

Predstavitev vsebine oz. tematskih sklopov:

  • Raziskovanje in mišljenje
  • Značilnost mišljenja
  • Um, človek in kultura
  • Kdo sem?

Učenci bodo pri predmetu spoznali in raziskovali mišljenje in razmišljanje, spoznali bodo različna vraževerja, stereotipe, postavljali različna vprašanja, kot je Kdo sem?, poskušali na ta vprašanja kritično odgovarjati, spoznavali bodo sebe, svojo okolico ter o vsem, kar nas obkroža, poskušali čim bolj kritično razmišljati (zagovarjati svoje mnenje in dopuščati tudi ostalim do svojega) …

Ocenjevanje
Znanje se ocenjuje s številčnimi ocenami 1–5. Ker predmet temelji na izražanju in upoštevanju različnih mnenj, razmišljanj, argumentiranih stališč, različnih pogledov, ure pa temeljijo na pogovorih, bodo učenci pridobili ocene tudi na podlagi sodelovanja (pogovora, mnenj, argumentiranja …) pri učnih urah tega predmeta, s pripravo predstavitve na izbrano temo ali s pisanjem dnevnikov (razmišljanja o predelani snovi, temah pri uri).


FILOZOFIJA ZA OTROKE: etična raziskovanja

etična raziskovanja

Predmet je namenjen učencem 8. razreda.
enoletni predmet, 35 ur na leto

Učni pripomočki, ki jih bodo učenci potrebovali pri pouku:
Čitanka/delovni zvezek – Matthew Lipman: Liza in etična raziskovanja



Glavna tema Lize je raziskovanje etičnih vprašanj. Delovni zvezek ne izhaja iz filozofskih teorij ali moralnih pravil, temveč skuša na podlagi izkušenj, ki jih imajo Liza in njeni prijatelji, navezati na njihovo vsakdanje življenje na situacije, kjer sami že uporabljajo moralno presojanje. Tako glavna junakinja Liza sprašuje, ugovarja in nas nagovarja, naj tudi sami sprašujemo in iščemo svoje odgovore, kakor sama in njeni sošolci, z namenom izvedeti, zakaj je prav nekaj in ne kaj drugega. Vsem enajstim zgodbam so dodane tudi vaje, s pomočjo katerih učenci še bolj razvijajo svoje mišljenje o obravnavani temi oziroma svojem prepričanju.

Predstavitev vsebine oz. tematskih sklopov:

  • Prav in narobe
  • Svoboda in pravila
  • Vrednote, dejstva, mnenje
  • Izražanje mnenj
  • Poštenost
  • Prijateljstvo

Učenci bodo pri predmetu razmišljali, se pogovarjali predvsem o tem, kaj je prav in kaj narobe; prepoznavali bodo različne rabe besede »pravica«; spoznali razliko med svobodo in pravico; spoznali različne vrednote in mnenja; spregovorili o poštenosti, prijateljstvu; vse pa poskušali spoznavati ob primerih iz vsakdanjega življenja, ki so njim blizu.

Ocenjevanje
Znanje se ocenjuje s številčnimi ocenami 1–5. Ker predmet temelji na izražanju in upoštevanju različnih mnenj, razmišljanj, argumentiranih stališč, različnih pogledov, ure pa temeljijo na pogovorih, bodo učenci pridobili ocene tudi na podlagi sodelovanja (pogovora, mnenj, argumentiranja …) pri učnih urah tega predmeta, s pripravo predstavitve na izbrano temo ali s pisanjem dnevnikov (razmišljanja o predelani snovi, temah pri uri).


FILOZOFIJA ZA OTROKE: jaz in drugi

jaz in drugi

Predmet je namenjen učencem 9. razreda.
enoletni predmet, 32 ur na leto

Učni pripomočki, ki jih bodo učenci potrebovali pri pouku:
Čitanka/delovni zvezek – Matthew Lipman: Marko in raziskovanje družbe

V družbi ni ne nam ne drugim dovoljeno delati, karkoli nam pade na pamet. Obstajajo pravila in načela, na katera se sklicujemo, ko skušamo svoj prostor zavarovati pred posegi drugih. Marko se v zadnjem delu znajde in zaplete v klobčič najrazličnejših družbenih odnosov, od najintimnejšega, ko se razide s punco, do srečanja z institucijo, kot je sodišče. Čeprav se Marko poskuša upirati pravilom, hkrati spoznava, kakšne posledice prinašajo njegova dejanja in kako so velikokrat v nasprotju z njegovimi načeli. O tem, kakšni so naši medsebojni odnosi in kako smo vede ali nevede vpeti v družbo, se pogovarja s sošolci ter odkriva svojo vlogo v njej.

Predstavitev vsebine oz. tematskih sklopov:

  • Družba
  • Zakon
  • Pravičnost

Učenci bodo v okviru predmeta spoznali, kaj je družba, spoznali razliko med družbenim in naravnim, raziskovali namen zakonov, spoznali razliko med maščevanjem in kaznijo, odnos med pravičnostjo in svobodo … Vednost o družbi, ki jo bodo učenci tako usvojili, ne bo učenje vnaprej podane snovi, temveč bo rezultat njihovega lastnega raziskovanja.

Ocenjevanje
Znanje se ocenjuje s številčnimi ocenami 1–5. Ker predmet temelji na izražanju in upoštevanju različnih mnenj, razmišljanj, argumentiranih stališč, različnih pogledov, ure pa temeljijo na pogovorih, bodo učenci pridobili ocene tudi na podlagi sodelovanja (pogovora, mnenj, argumentiranja …) pri učnih urah tega predmeta, s pripravo predstavitve na izbrano temo ali s pisanjem dnevnikov (razmišljanja o predelani snovi, temah pri uri).


GLASBENI PROJEKT

glasbeni projekt

V času rednega poteka pouka glasbene umetnosti je zaradi preobilice snovi in dela na voljo premalo časa, da bi učenci večkrat počeli tisto, kar je temeljni namen glasbe same – njeno poslušanje, podoživljanje, spoznavanje ter pogovori o glasbi s prijaznejše plati do učenca. Predmet glasbeni projekt se osredotoča ravno na te dejavnosti.


V ospredju predmeta bo glasbena produkcija skozi različne zvrsti glasbe ter načine, ki poslušalcem navadno niso tako blizu. Svojo raziskovalno žilico in zanimanje do glasbe bodo učenci sami in skupaj z učiteljem sproščali v preučevanju dveh različnih področjih.  Na eni strani se bodo seznanili z nastankom, organizacijo in izvedbo različnih koncertov, glasbenih predstav, muzikalov in glasbenih filmov ter raziskovali neglasbene elemente, kot so scena, kostumi, plesna koreografija, dogajanje za odrom ter tudi samo nastopanje, samozavest in priprava na nastop. Drugi del predmeta bo predstavljala glasbena dejavnost oz. produkcija v domačem kraju. Seznanili se bodo z različnimi kulturnimi društvi, ki se ukvarjajo z glasbo in delujejo v dolini Črnega grabna. Raziskovali bodo njihov način delovanja ter tudi obiskali kakšen njihov koncert oz. nastop.


Predmet k sodelovanju vabi vse učence, saj so uspešni tako tisti brez glasbenega predznanja kot tudi učenci, ki že imajo več izkušenj z glasbo. Zaželjeno je, da so učenci radovedni, dobre volje in da imajo željo po uživanju ob glasbi.


Predmet je namenjen učencem 8. in 9. razredov.



GLEDALIŠKI KLUB


Gledališki klub je izbirni predmet, ki nagovarja igralca v vsakem od nas. Učenci in učenke, sodelujoči v gledališkem klubu, pridobijo globlji vpogled v dejavnosti, ki pripomorejo, da je ogled gledališke predstave doživetje, kot smo ga navajeni. Predmet je namenjen učencem 7., 8. in 9. razreda, traja eno uro tedensko in je enoleten.

Učenci imajo možnost pokukati v zakulisje nastanka gledališča, spoznati različne vrste gledališča, se preizkusiti v različnih izrazih igre (mimika, pantomima, improvizacija ipd). Spoznajo delo dramaturga, režiserja, kostumografa, scenografa, scenskega delavca in delo drugih poklicev ter kako in v kolikšni meri vsak od njih prispeva k postavitvi dramskega dela na oder. Razumejo strokovne gledališke izraze (oder, parter, loža, bralna vaja, premiera, ponovitev, rekvizit, abonma, za izven ipd). Preizkusijo se v pisanju kratkih dramskih besedil ali v predelavi pesemskega ali proznega dela v dramsko. Preizkusijo se kot igralci. Naučijo se nastopati pred občinstvom, gibanja na odru, pravilnega in interpretacijskega govora. V gledališču si ogledajo dramsko vajo ali gledališko predstavo, jo razčlenijo in kritično ocenijo.


KLEKLJANJE 1

klekljanje

Izdelovanje čipk je že od nekdaj veljalo za vrhunec spretnosti in znanja ženskih ročnih del in čipke so bile zato zelo cenjene. Klekljanje je eden od načinov izdelovanja čipk. Klekljana čipka je poleg šivane tehnično najbolj razvita in tudi najbolj razširjena ročno izdelana čipka v slovenskem kulturnem prostoru.

Osnovne tehnike klekljanja (KLEKLJANJE 1) je prvi izmed treh enoletnih izbirnih predmetov klekljanja. Namenjen je učencem 7., 8. in 9. razreda.

Namen predmeta
Učenci spoznajo zgodovino čipkarstva s poudarkov na slovenski čipki. Težišče dela predstavlja praktično delo. Učenci usvojijo osnovne tehnike klekljanja.
K predmetu KLEKLJANJE 1 se lahko vpišejo učenci 7., 8. in 9. razreda.
 
PRIBOR za klekljanje starši kupijo sami ali naročijo pri izvajalcu predmeta. Okvirna cena pribora znaša 50,00 €.


LIKOVNO SNOVANJE 1, LIKOVNO SNOVANJE 2, LIKOVNO SNOVANJE 3

likovno snovanje

Likovno snovanje dopolnjuje vsebine iz rednega programa predmeta likovna umetnost.
 
Poudarek predmeta je na spoznavanju, odkrivanju in razvijanju učenčeve ustvarjalnosti.
 
Likovno snovanje vključuje vsebine risanja, slikanja in kiparstva, grafike, grafičnega oblikovanja ter modnega oblikovanja.
 
Svoje znanje bodo učenci poglabljali tudi tako, da bodo spoznavali likovna dela umetnikov in poklice, pri katerih je potrebno likovno znanje, ter si tako oblikovali merila likovnega vrednotenja za življenje.
 
Predmet je namenjen vsem, ki radi ustvarjajo, jim ročno narejeni izdelki veliko pomenijo, v njih vidijo sprostitev, jih to razveseljuje in bogati.
 
Kot popestritev programa je v načrtu tudi jesensko in spomladansko »kunstlanje«. Učenci in učitelj predmeta se odpravijo v določen kraj (Škofja Loka, Kranj, Radovljica …) na teren, kjer ustvarjajo na prostem. Učenci izbirnega predmeta likovno snovanje se vsako leto posebej veselijo terenskega dela.

Splošni cilji predmeta
Učenci:

  • razvijajo možnost opazovanja, predstavljivosti, likovnega mišljenja, likovnega spomina in domišljije,

  • razvijajo interes za različne oblike likovne dejavnosti,

  • bogatijo in ohranjajo zmožnost za likovno izražanje,

  • usvajajo znanje likovne teorije in ostrijo čut za likovne vrednote,

  • se seznanijo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo,

  • ob rokovanju z različnimi materiali in orodji razvijajo motorično spretnost in občutljivost,

  • z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijajo kiparski odnos in občutenje likovnega prostora,

  • se seznanijo z razlikami in povezavami med vizualnim in likovnim svetom,

  • razvijajo likovnoizrazne zmožnosti in ustvarjalnost,

  • ob likovno dejavnem delu bogatijo emocionalne, socialne in estetske osebnostne kvalitete,

  • ob ozaveščanju čustev razvijajo čut za lepo,

  • spoznavajo vlogo in pomen estetskih vizualnih komunikacij v ožjem in širšem okolju,

  • razvijajo zmožnost doživljanja lepote v naravi in umetninah,

  • razvijajo odnos do likovne stvaritve, do nacionalne in splošne človeške likovne kulturne dediščine,

  • razvijajo zmožnost oblikovanja meril za kritično vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter stvaritev umetnikov,

  • razvijajo zmožnosti razumevanja različnih medijev vizualne kulture in zmožnost vrednotenja uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju.

Trajanje
Je enoletni predmet, vezan na razred. Učenci lahko ta izbirni predmet obiskujejo vsa tri leta.

  • 7. razred: LIKOVNO SNOVANJE 1
  • 8. razred: LIKOVNO SNOVANJE 2
  • 9. razred: LIKOVNO SNOVANJE 3
likovno snovanje

LITERARNI KLUB

Je kot izbirni predmet del obveznega programa devetletne OŠ. Poteka enkrat na teden, in sicer eno uro. Je nadgradnja predmeta slovenščina.
Zajema dve področji:

  • bralni klub (učenci berejo besedila),
  • leposlovno pisanje (učenci ustvarjajo leposlovna besedila).

V bralnem klubu bomo brali raznovrstna leposlovna, tudi trivialna književna dela ter lirske in epske pesmi.
O prebranem se bomo pogovarjali, opisovali bomo književne osebe in se z njimi identificirali. Obnavljali bomo prebrana besedila.
 
Pisali bomo o literarnoestetskem doživljanju književnosti, se ustvarjalno odzivali na prebrana besedila.
 
Pri leposlovnem branju bomo pisali, brali in diskutirali o lastnih in tujih (sošolčevih) literarnih poskusih.
 
Poskušali bomo napisati npr. šale, stripe, slikanice, pesmi, pravljice, pripovedke, dramske prizore ipd.
 
Izdelke bomo objavljali v šolskem časopisu, kakšnega pa bomo poslali tudi mladinskim revijam (PIL, PIL PLUS …).


NEMŠČINA 1

V času vse intenzivnejšega svetovnega povezovanja ima tuji jezik čedalje večji pomen tudi v vzgoji in izobraževanju. Še posebej to velja za nemščino, jezik naših sosedov Avstrijcev in ne tako zelo oddaljenih Nemcev in Švicarjev.

Zato ima v osnovni šoli nemščina kot tuji jezik splošno-izobraževalni in posebni pomen. Kot splošno-izobraževalni predmet je pomembna za intelektualno rast posameznika, za oblikovanje samopodobe in samozavesti ter za vključevanje v družbo. Ker pouk tujega jezika poteka ves čas v povezavi s kulturo in materinščino učencev, je pomemben tudi za krepitev odnosa do lastne identitete.

Znanje in jezikovne sposobnosti, ki jih učenci usvajajo in razvijajo pri pouku tujega jezika, so najprej pomembne zaradi neposredne uporabnosti za učence, kasneje pa za njihovo poklicno in nenehno izobraževanje oz. za razvijanje širše medkulturne komunikacijske sposobnosti. Poleg že na prvi pogled očitnih uporabnih značilnosti pouk nemščine tako neposredno prispeva tudi k spoznavnemu razvoju učencev s širjenjem njihove vednosti o možnostih jezikovnega sporazumevanja, o jezikovnih sistemih in o njihovi kulturi določenosti s perspektive tujega jezika in tujih kultur.

Prispeva pa tudi k humanističnemu razvoju, saj učencem omogoča neposreden stik z drugimi ljudmi in njihovimi kulturami. Kot most do drugih kultur in izziv za razumevanje njihove drugosti in drugačnosti pouk nemščine prispeva tudi k osebnostnemu razvoju, medtem ko hkrati s poudarjanjem te drugačnosti in primerjalnih razlik krepi učenčevo narodnostno identiteto. Z navajanjem k jezikovni interakciji pa razvija tudi njihove sposobnosti navezovanja osebnih, družbenih in medkulturnih stikov, ki so pomembni za življenje v skupnosti.

Vsebine, ki jih učenci slušno, bralno in govorno ter pisno obdelajo pri nemščini 1, so: šola, prosti čas, družina in prijatelji, mesto in podeželje, datum, letni časi, prazniki, meseci in barve. Pri tem se naučijo nekoga pozdraviti, opravičiti se, predstaviti sebe in člane družine, opisati delo v šoli, napisati kratko pismo, naučijo se tvoriti sedanjik pravilnih glagolov ipd.

S spoznavanjem podobnosti in razlik med slovenskim, nemškim in angleškim jezikovnim sistemom si razvijajo svojo zavest ter medkulturno vedenje.

Učenje nemščine v osnovni šoli lahko traja tri leta. Učenec lahko prvič izbere nemščino v 7. razredu in nadaljuje z učenjem v 8. in 9. razredu. Lahko pa jo izbere šele v 8. ali 9. razredu. Predmet obsega 2 uri na teden.


ODKRIVAJMO PRETEKLOST MOJEGA KRAJA

Izbirni predmet je enoleten in je namenjen za učence 7. in 8. razreda. Za predmet je namenjenih 35 ur na leto, kar pomeni povprečno eno uro pouka na teden.
 
Zanimala nas bo ustanovitev in razvoj kraja, vplivi zgodovinskih dogodkov na kraj in njegove prebivalce, nastanek in zgodovina posameznih stavb, znane osebnosti iz kraja in okolice, še posebej pa osebne zgodbe starejših domačij in njenih prebivalcev.
 
Uporabljali bomo zgodovinsko metodiko. Iskali materialne, pisne, avdio-vizualne in ustne vire ter nato z njihovo pomočjo sestavljali posamezne podatke v pisane mozaike zgodb.
 

ODKRIJ ZGODBE, KI JIH HRANI NAŠ KRAJ!
 
POUK BO POTEKAL V UČILNICI, NA TERENU, DELALI BOMO INTERVJUJE, RAZISKOVALI ...
 
IN TAKO BOŠ BABICI IN DEDKU ZNAL/A ŠE SAM POVEDATI KAKŠNO ZGODBO.


RAZISKOVANJE DOMAČEGA KRAJA IN VARSTVO NJEGOVEGA OKOLJA

Izbirni predmet geografija – raziskovanje domačega kraja in varstvo njegovega okolja je enoletni izbirni predmet v 9. razredu osnovne šole. Namenjena mu je 1 ura pouka tedensko (32 ur letno).
 
Vsebine se povezujejo z vsebinami geografije kot obveznega predmeta, jih razširjajo, poglabljajo in konkretizirajo. V 9. razredu, kjer se učenci pri rednem pouku geografije seznanjajo s Slovenijo kot svojo domovino, pa pri izbirnem predmetu raziskujejo domači kraj in spoznavajo posebnosti življenja v njem, predvsem glede na varstvo okolja. Poudarjene so aktivne metoda pouka in učenje na primarnih lokacijah v naravi.
 
Vsebine predmeta:

  • Naravnogeografske značilnosti domačega kraja (geološka zgradba, relief, prsti, rastlinstvo, vodovje
  • Družbenogeografske značilnosti domačega kraja (prebivalstvo, naselja, gospodarstvo, oskrba, promet)
  • Varstvo okolja in varstvo naravne ter kulturne dediščine v domačem kraju in njegovi okolici

Pri predmetu se bodo izvajale tiste oblike in metode dela, ki od učencev zahtevajo aktivnost:

  • študije primerov,
  • delo v skupini,
  • diskusija,
  • dialog,
  • raziskovalno učenje,
  • terensko delo,
  • projektno delo,
  • samostojno opazovanje.

RETORIKA

Starši, koliko let že uporabljate iste argumente prepričevanja, ko želite spodbuditi vašega šolarja k sprotnemu učenju, rednemu pisanju domačih nalog, tedenskemu pospravljanju sobe?
Odkar je začel obiskovati prvi razred? Potem obstaja možnost, da v naslednjem soočenju mnenj ne boste več uspešni, še več, najbrž vas bo otrok s tehtnimi protiargumenti prepričal, da boste njegovo sobo pospravili vi.
 
Prednosti retorike so ljudje odkrili že davno v zgodovini, v antiki je ta umetnost dosegla razcvet, vedno bolj popularna in nujna pa je tudi danes. Namen in cilj retorike je analiza ter pravilnejše in natančnejše oblikovanje argumentov in prepričevalnih tehnik na vseh področjih človekovega življenja: od vsakodnevnih razgovorov, prek medijev in vzgojno-izobraževalnega sistema do znanosti.
 
Namen retorike kot obveznega izbirnega predmeta je učence seznaniti s pojmi prepričevanja in argumentiranja, s tehnikami prepričevanja, elementi prepričevalnega postopka, dejavniki uspešnega prepričevanja, oblikami prepričevanja, strukturacijo (prepričevalnega) govora, vsestranskim obvladovanjem govorne situacije, pa tudi z razliko med prepričevanjem in argumentiranjem, razlikovanjem med dobrimi in slabimi argumenti, elementi dobre argumentacije in nepravilnimi argumentativnimi postopki.
 
Poučevanje retorike v devetem razredu tako ni samo sebi namen, temveč naj učence in učenke nauči predvsem samostojnega, koherentnega ter kritičnega oblikovanja in izražanja stališč pri drugih predmetih, v nadaljnjem izobraževanju, kakor tudi na vseh drugih področjih družbenega in zasebnega življenja.
Izbirni predmet retorika se izvaja za učence 9. razreda, v obsegu 32 ur letno.


ŠOLSKO NOVINARSTVO

Pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo učenci razvijajo in poglabljajo znanja, pridobljena pri predmetu slovenščine. Navezuje se na tradicijo osnovnošolskih novinarskih krožkov in uredništev šolskih glasil. Predmet ponuja tudi možnosti raziskovalnih dejavnosti na področju slovenskega jezikoslovja in ljudskega izročila. Učenci pri praktičnem delu z besedili sprejemajo in tvorijo neumetnostna besedila ter se usposabljajo za ustvarjalno in kritično sprejemanje publicističnih besedil. Učenci iščejo, berejo in analizirajo različne članke v časopisih in revijah, pišejo članke na teme, ki jih zanimajo. Pripravljajo in izdajajo šolski ali razredni časopis. Spoznavajo delo novinarjev. Učenci se seznanijo z besedilnimi vrstami: vest, poročilo, reportaža, anketa, intervju, komentar, članek, ocena ter jih tudi sami pišejo. Izpopolnjujejo tudi znanje slovenskega jezika.
 
Pouk poteka eno uro na teden (na leto 35 ur) v obliki pogovorov, skupinskega dela in tudi na terenu.


VERSTVA IN ETIKA

Izbirni predmet verstva in etika navaja in pripravlja učence, da zrelo premišljujejo ter se sproščeno in spoštljivo pogovarjajo o religiji ter osebnih in družbenih vprašanjih, ob katerih se pojavlja. Z vidika nadaljnjega izobraževanja se bo učencem tovrstno znanje obrestovalo pri družboslovnih predmetih, predvsem slovenskem jeziku in književnosti, zgodovini, geografiji, filozofiji, sociologiji, saj je tovrstna tematika povezana s snovjo pri družboslovnih študijih.
 
Predmet je nekonfesionalen, kar pomeni, da ne gre za uvajanje v določeno religijo in vzgajanje zanjo. Ne pričakuje se pripadnost učencev in učiteljev neki veroizpovedi, niti se ne preverja verske opredeljenosti. Tako je predmet namenjen vsem učencem, ne glede na to, ali obiskujejo verouk ali ne, ali so pripadniki krščanske ali druge veroizpovedi.
 
Predmet lahko učenci izberejo v 7., 8. in 9. razredu, predmet ni vezan na razred. Predmet je trileten (verstva in etika 1, 2, 3), a je možna izbira tudi samo eno ali dve leti. Pouk poteka eno uro tedensko. Snov pri pouku je razdeljena po sklopih oziroma temah, med katerimi so nekatere obvezne, nekatere pa izbirne (izbere jih učitelj ob upoštevanju interesov učencev).
 
Verstva in etika 1: verstva sveta, krščanstvo, islam, budizem, vzori in vzorniki, enkratnost in različnost, azijska verstva, tradicionalne religije, nova religiozna gibanja, reševanje nasprotij, človek in narava
 
Verstva in etika 2: ljudje in verstva – religijska kultura, religije: skupnost, obredi, simboli, izkustvo, življenjska vodila religij, svoboda, vest, odgovornost, družina, prijateljstvo, ljubezen, spolnost, delo in poklic, religijske skupnosti – družbene skupnosti, magija, okultizem, religija, egocentričnost in solidarnost v stiskah, sanje, želje, cilji, razočaranja
 
Verstva in etika 3: Biblija, krščanstvo in zahodna civilizacija, religije in vprašanje smisla življenja, rast krščanstva in njegove delitve, razsvetljenstvo, krščanska inspiracija v delovanju pomembnih osebnosti slovenske zgodovine, verska (ne)strpnost, verske vojne, znanost in vera, ateizem in humanizem.
 
Letos lahko učenci izberete predmet Verstva in etika 1.


VZGOJA ZA MEDIJE

Predmet je sestavni del družboslovnega izobraževanja v 7., 8. in 9. razredu. Vzgoja za medije bo omogočila učencem dostop do medijev, naučila jih bo analizirati, kritično ocenjevati in izdelovati različne komunikacijske oblike (časopis, radijske in televizijske oddaje, iskanje po internetu).
 
Sestavljen je iz treh tematskih vsebin, vsaka se bo obravnavala kot enoletni sklop. Vsebine enoletnih sklopov se vsebinsko dopolnjujejo: učenci se lahko seznanijo samo z enim enoletnim sklopom, lahko pa katerega tudi preskočijo.


TISK

  • Nastanek in razvoj množičnih medijev (Stara Grčija, Gutenberg, razvoj slovenskega tiska …), značilnosti tiskanih medijev (obisk lokalnega časopisa)
  • Delo novinarja pri časopisu (seznanitev iz literature, obisk časopisne hiše, izdelava časopisa …)
  • Delitev tiska (analiza vsebine; velikost naslovov, fotografije v Delu in Slov. novicah …)

RADIO

  • Nastanek in značilnosti radia (obisk radijske postaje, analiza programske vsebine ...)
  • Delitev radijskih postaj (poslušanje različnih radijskih postaj in primerjava vsebine …), oglaševanje in propaganda (oblikovanje oglasa …)
  • Novinarsko delo (radijski novinar predstavi učencem svoje delo, učenci posnamejo svoje časopisne prispevke, ustvarjanje radijske oddaje …)
  • Mediji in nasilje

TELEVIZIJA

  • Nastanek televizije in značilnosti televizije (obisk televizijske postaje in analiza programske vsebine, delitev televizijskih postaj, ogled vsebine različnih televizijskih postaj in primerjava vsebine ...)
  • Novinarsko delo pri televizijskem mediju (televizijski novinar predstavi učencem svoje delo, ustvarjanje televizijske oddaje …)
  • Internet (iskanje informacij)
  • Učinki množičnih medijev (po ogledu priljubljene nadaljevanke se učenci pogovorijo o konfliktih, igralcih, vsebini …)
  • Mediji in idoli (kdo je bil in kdo je idol …)

ŽIVLJENJE ČLOVEKA NA ZEMLJI

Izbirni predmet geografija – življenje človeka na Zemlji je enoletni izbirni predmet v 8. razredu osnovne šole. Namenjena mu je 1 ura pouka tedensko (35 ur letno).
 
Vsebine se povezujejo z vsebinami geografije kot obveznega predmeta, jih razširjajo, poglabljajo in konkretizirajo. V 8. razredu, kjer pri rednih urah obravnavamo značilnosti svetovnih kontinentov, sta pri izbirnem predmetu poudarjena odnos med človekom in naravo ter odvisnost človeka od nje. Učenci podrobneje spoznavajo življenje človeka v različnih območjih na Zemlji, kjer so pogoji za življenje drugačni kot pri nas.
 
Vsebine predmeta:

  • Tropski deževni gozdovi na Zemlji
  • Puščavski in polpuščavski svet, sožitje človeka in narave
  • Monsunska območja – najgosteje naseljena območja na Zemlji
  • Življenje na potresnih območjih
  • Vulkanizem in človek
  • Človek in gorski svet
  • Narava in življenje ljudi v polarnih območjih
  • druge izbirne vsebine

Pri predmetu se bodo izvajale tiste oblike in metode dela, ki od učencev zahtevajo aktivnost:

  • študije primerov,
  • delo v skupini,
  • igra vlog,
  • diskusija,
  • dialog,
  • raziskovalno učenje,
  • samostojno opazovanje.

ASTRONOMIJA

Izbirni predmet astronomija bo zagotovo pravi za učence, ki:

  • jih zanima položaj Zemlje v vesolju,
  • so dovolj potrpežljivi in vztrajni pri opazovanju pojavov,
  • so sposobni samostojno načrtovati opazovanja,
  • so pripravljeni samostojno izvajati nočna opazovanja in jih dokumentirati,
  • so dovolj kritični pri analizi in razlagi opazovanega,
  • se radi samostojno izobražujejo s pomočjo revij, enciklopedij, leksikonov, elektronskih virov.

SONCE, LUNA, ZEMLJA

Sonce, Zemlja in Luna je enoletni predmet, ki si ga učenec lahko izbere v 7., 8. ali 9. razredu. Predmet obsega 35 ur v 7. ali 8 razredu oziroma 32 ur v 9. razredu.

Učenci bodo:

  • načrtovali in izvajali preprosta opazovanja,
  • spoznavali vrste objektov v vesolju, njihove oddaljenosti in velikosti,
  • spremljali vzhajanje in zahajanje zvezd, navidezno gibanje Sonca in teles v Sončevem sistemu,
  • primerjali nebesna telesa z Zemljo,
  • razvijali sposobnost logičnega mišljenja.

DALJNOGLEDI IN PLANETI

To je enoletni predmet, ki si ga učenec lahko izbere v 8. ali 9. razredu. Predmet obsega 35 ur v 8. razredu oziroma 32 ur v 9. razredu. Priporočljivo je, da učenec leto prej obiskuje izbirni predmet Sonce, Luna in Zemlja.



Učenci bodo:

  • načrtovali in izvajali preprosta opazovanja,
  • spoznavali lastnosti svetlobe in preslikave z lečami,
  • spoznali zgradbo daljnogleda in teleskopa,
  • opazovali nebesne objekte s pomočjo daljnogleda in teleskopa,
  • spoznavali razmere na planetih in jih primerjali z razmerami na Zemlji,
  • razvijali sposobnost logičnega mišljenja.

Ocena pri astronomiji bo temeljila na sodelovanju pri urah ter dnevniku, v katerem bodo:

  • zapisniki in skice opazovanj,
  • rešeni delovni listi,
  • zbrani prispevki in članki iz revij in časopisov,
  • napisana poročila ob ogledu dokumentarnih oddaj,
  • ostalo gradivo v zvezi z astronomijo.

MATEMATIČNA DELAVNICA

Pri predmetu matematična delavnica se učenci ukvarjajo z dejavnostmi, povezanimi z matematiko ter izmenjujejo svoje ideje in razumevanje s sovrstniki in z učiteljem.
Splošni cilji predmeta:

  • Učencem na zanimiv način skušamo prikazati uporabo znanj, obravnavanih pri rednem pouku.
  • Vključujemo tudi izkustveno učenje vsebin, s katerimi se učenci srečajo kasneje pri rednem pouku.
  • Matematične vsebine navezujemo na doživljanje učencev.
  • Matematična znanja poglabljamo v smereh, ki niso neposredno povezane z delom pri pouku matematike.
  • Učijo se celovitega načrtovanja in izvajanja matematičnih dejavnosti ter sodelovanja z drugimi.
  • Spoznajo matematiko kot delo več generacij in narodov.

MATEMATIČNA DELAVNICA 7

Vsebina: logika, štetje, nenavadna aritmetika, tlakovanja
Matematična delavnica 7 obsega 35 ur v šolskem letu in je namenjena vsem učencem 7. razreda, tudi tistim, ki pri matematiki niso najbolj uspešni.


MATEMATIČNA DELAVNICA 8

Vsebina: zgodovina matematike, drugačna geometrija, miselne igre in zanimivi miselni postopki, geometrija s prepogibanjem papirja
Matematična delavnica 8 obsega 35 ur v šolskem letu in je namenjena vsem učencem 8. razreda, tudi tistim, ki pri matematiki niso najbolj uspešni


MATEMATIČNA DELAVNICA 9

Vsebina: diofantske enačbe in aritmetične uganke, telesa in prostor, matematika šifriranja, fraktali
Matematična delavnica  9 obsega 32 ur v šolskem letu in je namenjena vsem učencem 9. razreda, tudi tistim, ki pri matematiki niso najbolj uspešni.


OBDELAVA GRADIV - LES

Obdelava gradiv je enoletni izbirni predmet.
 
Učenci spoznavajo gradivo – les ob oblikovanju in izdelavi uporabnih predmetov. Na ta način spoznavajo principe oblikovanja, načrtovanja, obdelovalne postopke, ugotavljajo lastnosti posameznih vrst lesa, izbirajo ustrezna orodja in stroje.
 
Učenci:

  • si ob načrtovanju krepijo ustvarjalno samozavest, prostorske predstave, zbirajo in uporabljajo pridobljena znanja z različnih področij,
  • se ob izdelavi navajajo na delo v skupini (sodelovanje, razdeljevanje vlog, odgovornosti, nudenje pomoči in prednosti, uveljavljanje svoje zamisli ...),
  • si pridobijo izkušnje iz resničnega sveta,
  • urijo motoriko rok in telesa,
  • se učijo svoje izdelke tudi vrednotiti po funkcionalni, estetski in ekonomski plati,
  • z uspešnim delom in končanim izdelkom oblikujejo pozitivno samopodobo.

OBDELAVA GRADIV - UMETNE SNOVI

Ta predmet ima enoletni program in obsega 35 ur v enem šolskem letu (ena ura na teden). Vsebinsko je vezan na predmet tehnika in tehnologija. Osnovno gradivo za izdelavo izdelkov je umetna masa, ki ga kombiniramo z drugimi gradivi. Pouk poteka v šolskih delavnicah. Prevladuje individualno praktično delo in delo v majhnih skupinah.
 
Cilji

Učenci:

  • načrtujejo predmete iz umetnih mas in drugih gradiv,
  • izdelajo in uporabijo tehnično in tehnološko dokumentacijo,
  • izdelajo in uporabijo tehnično in tehnološko dokumentacijo,
  • ugotavljajo osnovne tehnološke lastnosti gradiv,
  • spoznavajo orodja in izvajajo osnovne delovne operacije z ročnimi orodji,
  • spoznavajo nevarnosti pri delu, varnostna sredstva in upoštevajo ukrepe za varno delo,
  • spoznavajo poklice v industriji in obrti.

Ocenjevanje

Z oceno opišemo učenčevo znanje, veščine in spretnosti. Oblikuje se številčna ocena, ki jo dobi učenec po vsakem zaključenem projektu.

Pri oceni se upošteva:

  • pravilna in varna uporaba obdelovalnih postopkov,
  • samostojnost pri uporabi obdelovalnih postopkov, orodij in strojev,
  • kakovost izdelka,
  • stopnji govornega, pisnega in grafičnega sporazumevanja in dela po navodilih.

K temu izbirnemu predmetu se vpišejo učenci, ki radi izdelujejo izdelke.


POSKUSI V KEMIJI

 

Kdo lahko obiskuje ta izbirni predmet?
Enoletni program, ki si ga učenec lahko izbere v 8. ali 9. razredu.


Predmet obsega:

  • 35 ur v 8. razredu
  • 32 ur v 9. razredu

Splošni cilji predmeta
Učenci:

  • utrdijo in poglobijo znanje kemije in naravoslovja,
  • razvijajo spretnosti in veščine za varno in učinkovito delo,
  • spoznajo osnovne laboratorijske tehnike dela,
  • razvijajo sposobnost načrtovanja, izvajanja, opazovanja, zbiranja, beleženja, analize, postavljajo zaključke in ocenijo smiselnost rezultatov.

Kaj bomo delali?

  • samostojno izvajanje eksperimentov
  • izdelovanje modelov atomov in periodnega sistema
  • preučevanje dela pomembnih kemikov

Kaj potrebujemo?

  • mapo za shranjevanje učnih listov
  • večjo majico ali srajco za zaščito pri izvajanju eksperimentov

Kako bomo ocenjevali?

  • eksperimentalne spretnosti in veščine
  • izdelek – atom ali periodni sistem
  • predstavitve kemikov

PROJEKTI IZ FIZIKE IN TEHNIKE

Izbirni predmet projekti iz fizike in tehnike je v predmetniku 9-letne osnovne šole umeščen v 9. razred z 32 urami. Pouk fizike je v osnovni šoli velikokrat zelo abstrakten. Velik del učencev in učenk pa potrebuje za uspešno razmišljanje stik s konkretno situacijo. Vsestranska uporaba tehnike v vsakdanjem življenju omogoča uporabo vsakomur dostopnih tehničnih pripomočkov za preverjanje zakonitosti fizike. Pri tem naj bi jih vodil opisani predmet.
 
Poudarek fizike v osnovni šoli bi moral biti na spoznavanju pojavov in manj na njihovem računskem obravnavanju. Idealno je torej fiziko poučevati skozi delo na projektih, kar predlaga pričujoči predmet. Ti projekti so lahko enourni demonstracijski poskusi, ki jih izvaja učitelj v sodelovanju z učenci, lahko pa so tudi večtedenski projekti s terenskim delom, zbiranjem gradiva v knjižnicah, pri ljudeh, ki so se ukvarjali z določeno problematiko, v muzejih, na spletnih straneh … V ta sklop najlaže vključimo pedagoške novosti in poskuse, ki jih pri rednem pouku za vse učence teže opravičimo in tudi realiziramo. Pomagamo si tudi z računalnikom, običajnim laboratorijskim instrumentarijem in izdelki široke porabe.


SODOBNA PRIPRAVA HRANE


Pri izbirnem predmetu SPH nekaj ur posvetimo raziskovanju hranilnih snovi (beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, vitaminov, mineralov) in potrebam organizma. Spregovorimo tudi o boleznih, ki so posledica nepravilnega prehranjevanja.

Večino ur namenimo pripravi hrane na zdrav način (soparjenje, dušenje, pečenje v lastnem soku, v foliji …) s čim manj maščob in uporabo različnih zelišč namesto soli. Ob tem urimo izdelavo običajnih in svečanih pogrinjkov ter oblikujemo zdrave prehranjevalne navade. Jedilnike pregledujemo skupaj z učenci in ugotavljamo, kako zdravi so in na kakšen način bi jih lahko izboljšali.

Izbirni predmet načini prehranjevanja je namenjen učencem 7. in 8. razreda in traja eno leto.
 
Letno število ur: 35
 
Splošni cilji predmeta:

  • razvijanje preudarnega odločanja o lastni prehrani (v smislu varovanja zdravja)
  • nadgradnja vsebin rednega predmeta gospodinjstvo
  • poglabljanje znanja za nadaljnje šolanje (na agroživilskih, gostinsko-turističnih in zdravstvenih šolah)
  • razvijanje lastne ustvarjalnosti

NAČINI PREHRANJEVANJA


Pri izbirnem predmetu načini prehranjevanja učence poučujemo o prehrani z vidika zagotavljanja in varovanja zdravja. Učijo se o pomembnosti zdrave prehrane, obravnavajo načine prehranjevanja in prehrano v različnih starostnih obdobjih življenja in v posebnih razmerah.
Predmet priporočam vsem učencem, ki radi kuhajo in ustvarjajo v kuhinji. Priporočam ga tudi tistim, ki se nameravajo šolati na agroživilskih, gostinski, turističnih in zdravstvenih šolah.
Izbirni predmet načini prehranjevanja je namenjen učencem 9. razreda in traja eno leto.
 
Letno število ur: 32
 
Splošni cilji predmeta
Učenci:

  • razvijajo sposobnost uporabe, povezovanja in tvornega mišljenja za preudarno odločanje o lastni prehrani predvsem v smislu zagotavljanja zdravja;
  • nadgrajujejo vsebine, ki so jih pridobili pri rednem predmetu gospodinjstva;
  • poglabljajo znanja predvsem v smislu usmerjanja v nadaljnje šolanje na agroživilskih, gostinsko-turističnih in zdravstvenih šolah;
  • razvijajo individualno ustvarjalnost.

RAČUNALNIŠTVO

Opredelitev predmeta
Računalništvo je naravoslovno-tehnični izbirni predmet, ki ga učenci in učenke osnovne šole lahko izberejo v tretji triadi.
Učenci lahko izbirajo med tremi predmeti:

  • UREJANJE BESEDIL (program Microsof Word), ki se učencem ponudi, ko izberejo predmet prvič
  • MULTIMEDIJA (uporaba računalnika kot multimedijske naprave za obdelavo besedila, slik, zvoka in animacije; elektronske predstavitve z računalnikom, program Microsoft Power Point), ki se ponudi pri drugi izbiri
  • RAČUNALNIŠKA OMREŽJA (Internet, izdelava spletnih strani), ki se ponudi, ko učenci izberejo predmet tretjič.

Vsakemu je namenjeno 35 ur (1 ura tedensko).
 
Pri teh predmetih pridobivajo temeljna znanja računalniške pismenosti, ki so potrebna pri nadaljnjem izobraževanju in vsakdanjem življenju.
 
Program izbirnega predmeta je prilagojen predznanju učencev in je namenjen tako začetnikom kot tudi učencem, ki že imajo nekaj znanja pri delu z računalnikom, saj svoje znanje nadgrajujejo z zahtevnejšimi vsebinami.
 
Učenci v prvem letu pridobijo osnovno računalniško pismenost. Te osnove nadgrajujejo s sklopom multimedija v 8. razredu in s sklopom računalniška omrežja v 9. razredu.
 
Vsak učenec dela za svojim računalnikom ter samostojno ali v skupini izdela svoj izdelek (projektna naloga, raziskovalna naloga, elektronske prosojnice, spletna stran).
 
Izbirni predmet računalništvo v osnovni šoli je dobra podlaga za predmet informatika na srednji šoli ter za praktično uporabo računalnika v vsakdanjem življenju.
 
Cilji:

  • razvijajo sposobnost samostojnega iskanja informacij in reševanja problemov;
  • razvijajo sposobnost za učinkovito in estetsko oblikovanje informacij;
  • oblikujejo stališča do pridobljenih informacij;
  • pridobivajo temeljna znanja, spretnosti in navade za učinkovito in uspešno uporabo sodobne računalniške tehnologije;
  • spoznavajo in razvijajo komunikacijske zmožnosti.


RISANJE V GEOMETRIJI IN TEHNIKI

Risanje v geometriji in tehniki je izbirni predmet, ki ga učenci izberejo v 7., 8. in/ali 9. razredu.
Izvajamo ga v letnem obsegu 35 ur (9. razredi 32 ur)
Pri izbirnem predmetu bomo spoznavali različna programska orodja za 3D modeliranje in naše kreacije tudi natisnili s 3D tiskalnikom. Vsak bo vsaj en model, ki ga bo izrisal sam, natisnil in ga odnesel domov.

Splošni cilji predmeta
Učenci:

  • povežejo znanja in izkušnje o grafični predstavitvi teles z različnih predmetnih področij in iz življenjskega okolja,
  • raziskujejo in oblikujejo tridimenzionalne modele preprostih tehničnih predmetov in predmetov iz okolja,
  • spoznajo in uporabijo orodja in postopke tridimenzionalnega modeliranja predmetov v virtualnem prostoru,
  • modele smiselno uporabijo za grafično predstavitev,
  • oblikujejo tridimenzionalni model in ga uporabijo s pomočjo dvodimenzionalnih risb pri izdelavi predmeta iz različnih gradiv,
  • spoznajo načine vnašanja podatkov (ročno, tridimenzionalno skeniranje) v grafični program in področja uporabe tridimenzionalnega modela, (upodobitev, izdelava, CNC, tiskanje, CAD ...),
  • znajo kritično presoditi in vrednotiti modele na podlagi postavljenih meril in lastnih spoznanj,
  • razvijajo sposobnost opazovanja, prostorske predstave, predstavljanja razmerij, figur in oblik, razumevanja tehničnih problemov, dojemanja zgradbe in funkcije tridimenzionalnega modela, ugotavljanja zvez med deli in celoto,
  • s samostojnim ustvarjanjem, oblikovanjem, načrtovanjem in vrednotenjem spoznavajo in razvijajo lastne tehniške ustvarjalne sposobnosti, sposobnosti konstruktivnega mišljenja in fantazije, gojijo sodelovanje in delovne odnose v skupini.

 


ŠAHOVSKE OSNOVE

Izbirni predmet šahovske osnove lahko izberejo učenci 7., 8. in 9. razreda. Namenjen je šahovskim začetnikom.
 
Pri izbirnem predmetu šahovske osnove se bomo v 35 urah seznanili s šahovsko kulturo, šahovskimi pravili, šahovskimi otvoritvami ter s splošno šahovsko teorijo. Naučili se bomo igrati proti figuram in ne proti nasprotniku. Iskali bomo najboljše načrte in poteze, seveda brez matov, patov, ujetih figur in remijev ne bo šlo.
 


ŠAHOVSKO KOMBINIRANJE

Izbirni predmet šahovsko kombiniranje lahko izberejo učenci 8. in 9. razreda. Priporočljivo je, da učenci prej obiskujejo izbirni predmet šahovske osnove.
 
Pri izbirnem predmetu šahovsko kombiniranje se bomo v 35 urah seznanili z razvojem šahovskih znanj, usvojili in uporabili pravila šahovskega kombiniranja, znali uporabiti značilnosti posameznih figur v različnih kombinacijah, spoznali prednosti in slabosti osnovnih šahovskih otvoritev in končnic. Naučili se bomo analizirati šahovske partije in reševati šahovske probleme.
 
Način dela pri obeh izbirnih predmetih
Učne vsebine bomo utrjevali na delovnih listih, igrali šah med seboj in s pomočjo računalniških programov. Ocenjeno bo učenčevo delo in sodelovanje pri pouku kot tudi odnos do predmeta. Ob koncu učnega programa bo učenec predstavil svoje šahovsko gradivo v obliki mape ali plakata.

Dodatno
Učenec se lahko udeleži tekmovanja posameznikov in ekipnega tekmovanja, možno pa se je udeleževati šahovskih turnirjev, ki jih organizirajo šahovski klubi v okolici.
Ste vedeli, da:

  • je skakač edina figura, ki lahko preskoči druge figure,
  • lahko matiraš nasprotnika v najmanj dveh potezah,
  • največ šahovskih prvakov prihaja iz Rusije,
  • je Sergey Karjakin postal šahovski velemojster pri 12 letih in 7 mesecih,
  • je najdaljša zabeležena šahovska partija na tekmovanju trajala do 269. poteze,
  • je Emanuel Lasker bil svetovni šahovski prvak skoraj 27 let.

ŠPORT ZA SPROSTITEV

1. možnost
Vsebine: namizni tenis, badminton, pohodništvo, plavanje
 
2. možnost
Vsebine: splošna kondicijska priprava, tek, "jogging", badminton, namizni tenis, pohodništvo, plavanje
 
Učenci razvijajo gibalne in funkcionalne sposobnosti. Seznanijo se z novimi športi, ki so pomemben del sodobne športno rekreativne ponudbe. Naučijo se doživljati sprostitveni vpliv športne vadbe in razvijati kulturen odnos do narave in okolja.


ŠPORT ZA ZDRAVJE

1. možnost
Vsebine: košarka, nogomet, odbojka, plavanje


2. možnost
Vsebine: atletika, košarka, odbojka, plavanje
Pri vseh aktivnostih športa za zdravje je poudarek na spopolnjevanju osnovnih tehničnih in taktičnih elementov s povezovanjem teoretičnih vsebin.
 
Učenci spoznajo pomen športne vadbe in prehrane za zdravje, spoznajo škodljivost dopinga in poživil ter se učijo oblikovati odgovoren odnos do lastnega zdravja.


IZBRANI ŠPORT

1. možnost: NOGOMET
Spopolnjevali bomo osnovne tehnične elemente, se učili zahtevnejših tehničnih in taktičnih elementov, igrali na malem in velikem igrišču, spoznali bomo pravila igre in sodniške znake.
Z izbranim športom vplivamo na skladen telesni razvoj, učence navajamo na zdravo življenje, spopolnjujejo in osvajajo nova športna znanja, oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce in spoznajo pozitivno doživljanje športa, ki bogati posameznika.
 
2. možnost: ODBOJKA
Spopolnjevali bomo osnovne tehnične elemente, se učili zahtevnejših tehničnih in taktičnih elementov, igrali na malem in velikem igrišču, spoznali bomo pravila igre in sodniške znake.
Z izbranim športom vplivamo na skladen telesni razvoj, učence navajamo na zdravo življenje, spopolnjujejo in osvajajo nova športna znanja, oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce in spoznajo pozitivno doživljanje športa, ki bogati posameznika.
 
Vsi trije programi so enoletni in trajajo 35 oz. 32 ur v 9. razredu. Učenci lahko vsak program izberejo enkrat.

V 7. razredu izberejo ŠPORT ZA SPROSTITEV, v 8. razredu ŠPORT ZA ZDRAVJE in v 9. razredu IZBRANI ŠPORT. S takim izborom aktivnost poteka v skupini enako starih vrstnikov, kar omogoča kvalitetnejše delo.