Vesoljsko vozilo Cassini, ki
potuje proti Saturnu, še vedno preučuje Jupiter in njegov sistem. Tako je na voljo več zelo lepih slik
Jupitra, prvič pa je tudi posneta mala luna Himalia.
Slika je tudi že tukaj na Devetih planetih. Preostale slike pa so na voljo tukaj.
V teh dneh potekajo bližnji mimoleti vesoljskega vozila NEAR
Shoemaker nad Erosom. Vozilo bo
večkrat letelo le 5 km nad površino asteroida, mogoče še manj. Znanstevniki upajo na
izredno podrobne slike, ki bodo objavljene tukaj,
takoj ko bodo na voljo.
Japonski znanstveniki so na Antarktiki v tritedenskem iskanju našli kar 3554 različnih
meteoritov. Tolikšno število pa pomeni, da so gotovo med
njimi tudi kakšni zelo redki, recimo marsovski. Z njimi bomo še nekoliko dopolnili svoje
znanje o Sončevem sistemu
22. januar 2001
Vesoljsko vozilo Stardust je v
ponedeljek 15. januarja opravilo prvi mimolet Zemlje na oddaljenosti okoli 6000 km na
svoji poti do kometa Wild-2. Med mimoletom je tudi posnelo slike Lune,
s katerimi so upravljalci odprave hoteli preveriti delovanje kamere, predvsem še
preostale zamegljenosti slik. Po navedbah naj bi se slika znatno izboljšala glede na
prejšne poskuse, vendar je nekaj zamegljenosti še ostalo. Preostalo zamegljenost bodo
skušali odpraviti v prihodnjim mesecih. Slika je na voljo tukaj.
Nekatere erozijske procese na Marsu bi lahko
opravili ledeniški tokovi in ne tokovi tekoče vode, podobno kot na ledeniških območjih
na Zemlji. To je zdaj pokazala primerjava slik iz Mars Global Surveyorja ter posnetkov
površine pod bivšo ledeno skorjo na Antarktiki. Več slik tukaj.
Vesoljska sonda Cassini naj bi med
svojima dvema mimoletoma Venere ugotovila
prisotnost električnih bliskov v njeni atmosferi. Prisotnost teh bliskov je namreč
precej dvomljiva že od pristankov sovjetskih landerjev Venera konec 70. in začetek 80.
let 20. stoletja, ki naj bi zaznali močne električne aktivnosti v atmosferi.
Raziskovalci pa vseeno ne morejo izključiti prisotnost bliskov na Veneri, vendar pa naj
bi bili ti precej drugačni kot na Zemlji zaradi popolnoma drugačne atmosfere.
14. januar 2001
Skupina astronomov je s pomočjo teleskopa na Havajih odkrila 10 novih Jupitrovih lun ter ponovno našla eno
luno, odkrito že pred desetletji, a izgubljeno. Tako ima sedaj Jupiter
znanih kar 28 satelitov, kar pa je še vedno manj kot jih ima Saturn, vendar pa preučujejo še nekaj možnih lun, zato
to število še ni dokončno. Več o teh lunah že na Devetih planetih.
V zadnjem mesecu delovanja odprave NEAR Shoemaker,
ki preučuje asteroid Eros, se bodo
upravljalci sonde lotili bolj drznih preletov nad površjem asteroida. Od 24. do 28.
januarja se bo vozilo večrat približalo Erosu na le 5 km, enkrat celo na 2-3 km.
Astronomi bi tako radi dobili čimveč podrobnih slik površja pred dokončnim koncem
odprave, ko bodo sondo usmerili proti površju. Sicer bodo poskušali z različnimi
manevri upočasniti sondo, da bi mogoče sonda padec celo preživela, vendar pa to ni njen
glavni cilj, saj sonda ni zgrajena za pristajanje.
V ponedeljek 15. 1. bo sonda Stardust
opravila svoj prvi krog okoli Sonca, ko bo naredila mimolet Zemlje na višini okoli 6000
km. Pri tem so upravljalci sonde sporočili, da so precej izboljšali vid kamere, ki je
bil zamegljen zaradi zamrznjene vodne pare na lečah ter zelo močnega udarca protonov v
novembru 2000, ki je začasno onesposobil nekatere elemente na CCD kameri.
Astronomi so odkrili dva nenavadna sončna sistema. V prvem ima eden od
planetov kar 17-kratno maso Jupitra in bi ga lahko uvrščali med rjave pritlikavke,
vendar pa verjetno ni tako, saj je preblizu zvezde. Kaže, da lahko obstajajo tudi večji
planeti od najmanjših rjavih pritlikavk. V drugem sistemu pa planeta obkrožata matično
zvezdo v 1:2 resonanci (t.j. prvi planet obkroži zvezdo v polovičnem času obkroženja
drugega), kar je prvi odkrit primer izven našega Sončevega sistema, kjer Neptun in Pluton obkrožata Sonce v
resonanci 2:3.
7. janaur 2001
Zvečer v torek 9. januarja 2001 bo popolni Lunin mrk,
ki bo viden tudi iz naših krajev. Luna bo stopila v polsenco ob 19:42 in v popolno senco
ob 20:50. Faza popolnega mrka bo trajala dobro uro do 21:52, konec mrka pa bo ob 22:59.
Ker bodo med mrkom nad obzorjem tudi nekateri svetli planeti in zvezde, bo mrk še posebej
zanimiv. Astronomi pričakujejo enega najsvetlejših in najbolj barvitih Luninih mrkov v
zadnjem času. Za več informacij glejte stran
o tem mrku od Sky & Telescope.
Leto (pa desetletje, stoletje in tisočletje tudi) se je spet obrnilo in tu je pregled
glavnih dogodkov leta 2001 v planetarni znanosti. Žal tudi letos ne bo
spektakularno leto (to bosta leti 2003 in 2004), pa vendar bo zelo zanimivo.
Sonda Cassini trenutno še preučuje Jupiter,
medtem ko že potuje proti svojemu končnemu cilju Saturnu.
Sonda Galileo je zaključila svojo drugo
podaljšano odpravo, vednar bo po vsej verjetnosti še dalje preučevala Jupitrov sistem.
Sonda NEAR Shoemaker končuje svoje obkrožanje
asteroida Eros. Konec odprave je predviden v sredini februarja.
Sonda Stardust bo že 15. januarja letela mimo
Zemlje na svoji poti do kometa Wild 2 v letu 2004.
Sonda Deep Space 1 bo septembra opravila mimolet
kometa Borrely.
Sonda Mars Global Surveyor bo še naprej
obkrožala Mars in pošiljala nove podatke in slike.
Izstreljena bo sonda 2001 Mars Odyssey in sicer 7.
aprila. Prihod na Mars bo predvidoma 20. oktobra letos.
Izstreljena bo sonda Genesis, ki bo zbirala vzorce sončnega vetra. Datum izstrelitve
še ni znan (februarja ali julija letos).
Druge planetarne odprave bodo opravljale svoje naloge ali potovale proti svojim ciljem.
Vesoljsko vozilo Cassini se je 30.
decembra 2000 najbolj približalo Jupitru na razdalji 9,7 milijona km. Mimolet je potekal
brez problemov. Raziskave Jupitrovega sistema pa potekajo še naprej. Na Zemljo prihajajo
nove slike in novi podatki, med drugim tudi taki, ki še niso bili posneti. Vse izdane
slike so na voljo tu.
Raziskovanje bo potekalo še vse do marca. Naslednji cilj je planet Saturn čez tri leta in pol.
Vesoljsko vozilo Galileo je
uspešno zaključilo svoj 29. prehod osrčja Jupitrovega
sistema. Med mimoletom Ganimeda sta nastopila dva problema z računalnikom in kamero,
vendar to ni bistveno zmotilo odrave. Še nekaj tednov bo preučevalo magnetosfero ter
prostor okoli Jupitra, nato pa bo začelo vračati zbrane podatke na Zemljo. Pošiljanje
podatkov bo trajalo več mesecev. Naslednji mimolet naj bi bil mimolet lune Kalisto v mesecu maju (datumi še niso znani, ker še ni
potrjen načrt za nadaljnje raziskovanje.
Odprava NEAR Shoemaker, ki preučuje
asteroid Eros, se približuje svojemu koncu.
12. februarja bodo znanstveniki s sondo poskušali leteti karseda blizu Erosa, da bi
dobili nekaj zares bližnjih posnetkov njegove površine. Verjetno bo sonda pri tem
udarila na površino in se poškodovala, so pa možnosti, da sonda preživi pristanek.
Vsekakor upajo znanstveniki dobiti čimveč uporabnih informacij o asteroidu, dokler je to
še možno, saj so glavni cilji odprave doseženi, gorivo je že skoraj vso porabljeno, pa
tudi financiranje je pri koncu.
Vesoljska agencija NASA je predstavila ožji izbor izmed 26 predlogov za odpravo tipa Discovery
(pristop hitreje, ceneje, boljše). Ti so Kepler (iskanje Zemlji
podobnih planetov okoli drugih zvezd), INSIDE Jupiter (preučevanje Jupitrove magnetosfere in atmosfere), Dawn (preučevanje dveh
največjih asteroidov Ceresa in Veste) ter razvoj
nekaterih merilnih inštrumentov za francosko odpravo NetLanders. Vsi predlogi bodo
financirani za dodatno preučevanje, konec tega leta pa bo izbrana najboljša odprava.