Arhiv novic - december 2000

29. december 2000

• Včeraj je vesoljsko vozilo Galileo opravilo mimolet Jupitrove lune Ganimed, ko je le-ta bil v senci planeta. Znanstveniki upajo, da bodo tako lahko posneli slike Ganimedove aurore, ki naj bi nastajala zaradi šibkega, a ne zanemarljivega magnetnega polja na tej luni, ter energetskih delcev, ujetih v tem polju. Vesoljsko vozilo bo do konca tedna opravilo še razne druge meritve Jupitrovega sistema, če le ne bo kaj narobe, saj mora leteti skozi pas močnega sevanja, ki je v letih delovanja že precej načel občutljivo elektroniko in merilne naprave.
• Tudi drugo vesoljsko vozilo Cassini, ki je trenutno v Jupitrovem sistemu na svoji poti do Saturna, opravlja obsežne meritve ter jemlje slikovne posnetke Jupitra in njegovih lun. Čeprav se bo Jupitru najbolj približal jutri, bodo meritve potekale še vsaj do februarja 2001.
• Kaj se bo zgodilo leta 2001 s sondo Galileo? Za zdaj še ni znan načrt odprave za leto 2001 in naprej. Sonda naj bi še naprej opravljala raziskave v Jupitrovem sistemu, predvsem lune Ie, dokler bo njeno stanje to še dopuščalo. Njen konec je predviden s strmoglavljenjem na Io ali na planet Jupiter, kar se pa ne bo zgodilo še vsaj dve leti. Kot prvi naslednji mimolet naj bi bil mimolet Kaliste (mogoče tudi Amaltee). Podrobnosti naj bi izvedeli prav kmalu.

24. december 2000

• Znanstveniki so predstavili dokaze, ki naj bi potrjevali možnost obstoja oceana tekoče vode pod ledeno površino na Jupitrovi luni Ganimed (podobni dokazi že obstajajo za drugi dve Jupitrovi luni: Evropo in Kalisto). Nekaj kilometrov debela plast tekoče vode naj bi obstajala med 150 in 200 km pod površino. Poleg rezultatov opazovanj magnetnega polja okoli Ganimeda ter raziskovanja nekaterih mineralov so znanstveniki predstavili tudi slike, ki jih je posnela sonda Galileo, ki bo čez nekaj dni spet opravila mimolet te lune. Slike so precej podobne slikam posnete na Evropi. Na voljo so tu.
• Sonda Cassini, ki se bliža Jupitru, še naprej pošilja sijajne slike Jupitra in njegovih največjih lun. Vse so na voljo tu.
• Sicer pa je imela sonda Cassini ta teden probleme z enim od svojih giroskopov. Zaradi tega se sonda pri snemanju ni več usmerjala s njihovo pomočjo, ampak je začela za to uporabljati hidrazinsko gorivo. Ker je ta rezerviran za glavno odpravo pri Saturnu, je bilo ukazana ustavitev vseh snemanj, ki potrebujejo usmerjanje sonde. Medtem so napako že odpravili, vseeno pa tehniki pozorno spremljajo stanje sonde tik pred najbližjim srečanjem z Jupitrom.
• Odbor, ki je preučil komunikacijske probleme med vesoljskim vozilom Cassini in sondo Hyugens, ki je na njegovem krovu, je podal poročilo o tem problemu. V njem je opisan problem ter možne rešitve, ki segajo od majhne spremembe tirnice sonde do prelaganja spusta Hyugensa za nekaj orbit. Poročilo je na voljo v .doc formatu.
• Evropska vesoljska agencija ESA je določila pristajalno mesto za lander Beagle 2, ki bo na Mars prišel na krovu vesoljskega vozila Mars Express konec leta 2003. To mesto leži na robu med severno ravninsko in južno razgibano poloblo. Tu naj bi bilo ravno pravšnja količina kamnitega materiala, upajo pa , da se na tem mestu nahajajo tudi sedimentne kamnine.
• Vesoljska agencija NASA je dala odpravi na Pluton še eno možnost. Vendar pa ta ne bo izvedena po prvotno zamišljenem načrtu, ampak bo agencija zbirala ponudbe za izvedbo odprave. Ponudba ne sme presegati več kot 500 milijonov dolarjev, najugodnejša pa bo izbrana avgusta 2001. Pomembno je, da sonda pride do Plutona, še preden bo redka atmosfera na Plutonu zamrznila.

17. december 2000

• Skupina Bretta Gladmana še kar naprej odkriva nove Saturnove satelite. Sedaj so odkrili še 4 satelite. Tako se je število znanih Saturnovih satelitov povečalo na 28. Tabela nekaterih podatkov o dosedaj odkritih je na voljo tu.
• Sonda Cassini, ki jo loči le še slaba dva tedna do mimoleta Jupitra, je poslala barvno sliko planeta in njegove lune Io. Na voljo je tu. Tudi Hubblov vesoljski teleskop je poslal sliko žareče Jupitrove aurore. Na voljo je tu.
• Odkriti so bili trije novi izvensolarni planeti. Vsi imajo maso podobno Jupitrovi, vendar pa ima eden od teh orbito zelo podobno Zemljini. Čeprav je zaradi mase planeta malo možnosti za življenje na tem planetu, pa je to prvi planet, ki je odkrit na taki oddaljenosti od zvezde.

10. december 2000

• Nove slike, ki jih je posnel Mars Global Surveyor prikazujejo morebitne sedimene kamnine ter nekdanja jezerska dna na Marsu. Več o tem tu (z dvema novima slikama).
• Astronomi so odkrili nov Trans-Neptunov objekt (objekt izza Neptunove orbite), začasno imenovan 2000 WR106. Poseben je v tem, da je po prvih ocenah celo večji od doslej največjega znanega asteroida Ceres. To odkritje nakazuje na možnost obstoja objektov, ki so še precej večji, mogoče celo večji od planeta Plutona.
• 7. decembra se je vesoljsko vozilo NEAR Shoemaker spet začelo približevati asteroidu Eros. Iz 200 km orbite okoli asteroida se bo vozilo pomaknilo v 35 km orbito, kjer naj bi ostalo cel december in večji del januarja 2001. Sonda bo večino časa porabila za preučevanje Erosa v X in gama žarkih. Odprava naj bi se končala februarja 2001 s pristankom ali trčenjem vozila ob asteroid.
• Sonda Cassini, ki se približuje Jupitru, je poslala sliko Jupitra z Ganimedom v ospredju ter slike Jupitrovega severnega pasu. Sliki sta na voljo tu in tu.
• Nove raziskave luninih meteoritov kažejo, da je pred 3,9 milijardami let Luno in Zemljo prizadelo množično bombardiranje meteoritov, ki so obe nebesni telesi popolnoma preoblikovali. Nenavadno je, da so približno toliko stari tudi najstarejši ohranjeni dokazi življenja na Zemlji. Bombardiranje je verjetno uničilo vse življenje, ki je mogoče nastalo še pred tem uničevalnim obdobjem. Hkrati pa je mogoče na kometih prišlo življenje v obliki kompleksnih organskih molekul.
• Sonda Galileo je 7. decembra zapolnila svoje peto leto delovanja v Jupitrovi orbiti. V tem času je poslala mnogo novih, tudi precej presenetljivih podatkov. Sedaj deluje že v drugo podaljšani odpravi, kljub temu, da jo je sevanje precej poškodovalo. Vseeno ima pred sabo še nekaj let raziskovanja Jupitrovega sistema, če bo le zdržala.

3. december 2000

• Sonda Ulysses, ki v svojem enajstem letu delovanja na veliki oddaljenosti kroži okoli Sončevih polov in jih preučuje, je po šestih letih že drugič prečila Sončev južni pol. Ta se je od takrat precej spremenil, saj je Sonce sedaj na vrhuncu 11-letnega cikla. S primerjavo opazovanj upajo znanstveniki dobiti nova spoznanja o najbližji zvezdi.
• Nove slike Marsa ta teden: zamrznjeni kraterji na Marsu, ki jih je posnela sonda Mars Global Surveyor. Zanimive slike so na voljo tukaj.
• Veliko razkritje se pričakuje v četrtek 7. decembra, ko naj bi glavna znanstvenika pri projektu MGS razkrila "doslej najbolj pomembno odkritje" glede Marsa. Ta dva znanstvenika sta že prej razkrila tudi možnost pojava tekoče vode na Marsu. Podrobnosti o najnovejšem odkritju še niso znane, vsekakor pa bodo posredovane tudi na tem spletnem mestu.