Znanstveniki so z anteno Stanfordske univerze odkrili signal umetnega izvora, ki je
prihajal z Marsa. Čeprav to še ni popolnoma gotovo, je
možno, da prihaja od (verjetno pokvarjenega) Mars
Polar Landerja(MPL). Zato so proti Marsu poslali ukaze, naj MPL obrne anteno
proti Zemlji. Možnost vrnitve kakih znastvenih podatkov je zelo majhna, vendar pa bi NASA
rada izvedela, kaj je šlo narobe pri pristanku. Več se bo izvedelo v naslednjih dneh.
Vesoljska sonda Stardust je s
tremi polurnimi vžigi pogonskega motorja izvedla manever, s katerim se je usmerila proti
Zemlji, mimo katere bo letela januarja 2001 na svoji poti do kometa
Wild-2, kjer bo med drugim zbirala kometove delce. Že 22. februarja pa bo začela zbirati
delce medzvezdnega vetra, ki prihaja iz smeri ozvezdja Strelca
Vesoljsko vozilo NEAR, ki se bliža
asteroidu Eros, že zbira znanstvene podatke, slika asteroid ter išče
morebitne satelite. Inženirji poleta upajo, da bo tokrat šlo vse v redu in da se bo
vozilo pravilno vtirilo v orbito okoli Erosa. Le nekaj ur pred odločilnim manevrom bo
letel nad Erosovim severnim polom, kjer je trenutno "poletje" in zato skoraj ni
senc. Zato bodo ravno takrat poskušali z infrardečim spektrometrom odkriti sestavo
mineralov, saj bo kasneje NEAR v drugačni orbiti in to ne bo več možno narediti.
Ruska vesoljska agencija za leto 2005 načrtuje odpravo na Mars ter njegovo luno Fobos.
Vendar je vprašljivo financiranje te odprave. Ruski znanstveniki upajo, da bodo pri
projektu sodelovale še druge vesoljske agencije. Odprava naj bi raziskovala, zakaj ni
več življenja na Marsu.
23. januar 2000
Vesoljsko vozilo NEAR je po dobrem
letu spet poslalo nove slike asteroida Eros, okoli katerega bo začelo
krožiti 14. februarja. NEAR je trenutno od Erosa oddaljen okoli 28.000 km in je v
brezhibnem stanju. Nove slike lahko vidite na domači strani odprave.
Iskanje izgubljenega Mars Polar Lander(MPL) je končano, žal brez uspeha. Izguba MPL in pa že prej Mars Climate Orbiterja (MCO) bo imela zelo
velik vpliv tudi na bodočo odpravo orbiterja in landerja Mars Surveyor 2001.
Medtem, ko bo orbiter skoraj zagotovo izstreljen (dodani bodo le nekateri instrumenti, ki
jih je imel na krovu MCO), pa je usoda landerja precej bolj negotova. Lander je precej
podoben izgubljenemu MPL, za katerega pa se ne ve, kaj je bilo narobe, zato leta 2001
lander najverjetneje ne bo izstreljen. Kakšne bodo odprave na Mars
za leto 2001, bomo najverjetneje kmalu izvedeli.
20. januar 2000
Jutri, v petek 21. januarja, bo tudi iz naših krajev viden popoln Lunin mrk.
Luna se bo dotaknila polsence ob 3. uri (zjutraj), sence ob 4. uri, ob 5:05
pa se bo začela popolna faza, ki bo trajala do 6:22. Ker bo Luna zašla
ob 7:45, se celoten mrk iz naših krajev ne bo videl. Vendar bo pogled na Luno zelo
zanimiv, saj bo rdeče obarvana. Zato pojdite iz postelje malo bolj zgodaj in se zazrite
proti zahodu, kjer bo Luna.
16. januar 2000
Med svojim zadnjim mimoletom Jupitrove lune Evrope 3. januarja 2000 je vesoljsko vozilo Galileo med drugim merilo, če se magnetno
polje te lune kaj spreminja. Ugotovilo je, da se, saj se vsake pet ur in pol obrnejo
magnetni poli. To je še eden od dokazov, da je pod površinskim ledom slan ocean, ki bi
lahko podpiral tudi preproste oblike življenja. Podobne spremembe magnetnega polja je
Galileo izmeril že pri luni Kalisto, kjer prav tako obstaja
možnost, da bi pod debelo ledeno plast obstajal slan ocean. Sedaj bo Galileo podobno
poskušal odkriti še pri luni Ganimed, mimo katere bo
letos letel dvakrat.
Galileo je trenutno na svoji drugi podaljšani odpravi Galileo Millenium Mission, vendar
mimoleti Evrope niso več načrtovani. Naslednji bo mimolet lune Io,
načrtovana pa sta še dva mimolet lune Ganimed.
Ocena števila asteroidov, ki bi lahko
povzročili veliko katastrofo na Zemlji, se je znižala na polovico prejšne vrednosti.
Znanstveniki ocenjujejo, da bi Zemljo lahko ogrožalo 500 do 1000 asteroidov, od katerih
pa bi jih 90% odkrili že v naslednjih 20 letih.
Na Antarktiki je skupina znanstvenikov v zrak spustila balon s teleskopom Flare
Genesis, ki bo 15 do 20 dni opazoval izbruhe na Soncu.
Posnete slike bodo imele 50-krat boljšo ločljivost kot pa dosedaj posnete slike s
teleskopi na tleh, saj bo balon lebdel na višini 37 km in bo tako nad 99 odstotki moteče
Zemljine atmosfere.
7. januar 2000
Dočakali smo novo leto 2000 (novo tisočletje bo moralo počakati še eno leto), novice
pa ne mirujejo, kajti za ta teden jih je kar nekaj. Sicer pa bo leto 2000 za planetarno
znanost še eno od zanimivih, vendar pa verjetno ne ravno prelomnih. Le nekaj sond bo
raziskovalo Osončje, kajti večina jih še leti proti svojemu cilju oz. so v razvoju.
Sonda NEAR bo na Valentinovo prispela do asteroida Eros
(glej spodaj), Cassini pa bo konec leta opravil
mimolet Jupitra ter ga bo raziskoval skupaj z Galileom, ki mu je bila odprava ravnokar podaljšana še
za eno leto. Mars Global Surveyor bo nadaljeval
opazovanje in kartografiranje Marsa. Novih izstrelitev
vesoljskih sond za letos ni v načrtu.
Vesoljsko vozilo Galileo je 3.
januarja 2000 uspešno opravil mimolet Jupitrove lune Evrope (mimolet Evropa-26). Pri tem je raziskoval
Evropo, naredil pa je tudi doslej najboljše slike malih lun Amaltee,
Metis in Thebe, opazoval pa je
tudi Io. Slike bodo poslane na Zemljo v naslednjih tednih.
Naslednji mimolet bo februarja in to lune Io.
NASA je v tem tednu odobrila podaljšanje odprave Galileo. Imenovala se bo Galileo Millenium
Mission. Financiranje podaljšane odprave še ni popolnoma jasno, prav tako še ne vsi
tehnični podatki. Dobro pa je, da bo Galileo vsaj še eno leto zbiral podatke o zanimivem
Jupitrovem sistemu. Prav tako bodo preučevali vplive močnega sevanja na opremo, ki vse
bolj ogroža to, že več kot 10 let staro sondo.
Iskanje izgubljenega landerja Mars
Polar Lander s sondo Mars Global
Surveyor je bilo neuspešno. Indici kažejo, da je sonda morda pristala v globokem
kanjonu, kjer se je verjetno prevrnila in razbila. Sedaj bo Mars Global Surveyor poskušal
poiskati sondo Mars Pathfinder, ki je na Marsu pristala leta
1997.
Sicer pa strokovnjaki iščejo vzroke za popoln polom odprave Mars Surveyor '98, vendar ga
bo težko najti. Izsledki preiskav bodo upoštevani pri novih odpravah na Mars. Naslednji
dve taki sta načrtovani za leto 2001. Enako bodo postopali načrtovalci odprave Mars
Express, ki bo prvo evropsko plovilo proti Marsu (izstrelitev junija 2003). Tudi ta
odprava bo poceni, zato bodo naredili kar največ za njeno varnost in zanesljivost.
Vesoljski teleskop Hubble ima vgrajeno
novo optiko in bo zdaj slikal še lepše in bolj podrobne slike ne samo galaksij, ampak
tudi objektov v našem sončnem sistemu.
Prehod v leto 2000 je za vsa vesoljska plovila in satelite prešel
mirno in brez večjih problemov.
Ko je Luna (in tudi Sonce)
na obzorju, v resnici ne izgleda večja. To se nam samo zdi, saj nam možgani zaradi
oddaljenosti obzorja sporočajo, da je Luna glede na oddaljeno obzorje večja kot je v
resnici. V resnici je zorni kot Lune popolnoma enak preko celega neba. To sta sedaj
dokazala ameriška znanstvenika.
