Arhiv novic - december 1999

19. december 1999

• Vesoljsko vozilo Galileo je poslalo nove slike, ki jih je posnelo med svojim mimoletom Jupitrove lune Io 25. novembra 1999. Izredni posnetki kažejo lavine tokove (slika _1_), gore (slika _2_), najboljša slika pa je slika lavinih vrelcev, ki segajo več kot 1500 metrov visoko (slika _3_) in dosegajo temperature do 1600 K.
• Polna luna, ki bo nastopila v sredo 22. decembra, bo najbližje Zemlji v zadnjih 70 letih. Prav tako bo Zemlja takrat zelo blizu Soncu zaradi zimskega solsticija (ko je Zemlja Soncu najbljižje). Zaradi te kombinacije bo polna Luna še svetlejša kot sicer. Vendar bodo to opazili le tisti z izurjenim očesom in tam kjer bo nebo res jasno in brez vplivov okoliških svetilk.

18. december 1999

• Ta vikend se bo začelo iskanje izgubljene sonde Mars Polar Lander, ki naj bi 3. decembra pristala na Marsu, vendar se do danes še ni oglasila. Za iskanje bo NASA uporabila Mars Global Surveyor, ki že dobri dve leti kroži okoli Marsa. Tehniki pri NASI upajo, da bodo z visokoločljivostno kamero tega plovila lahko posneli odvrženo padalo ali pa senco samega plovila. Snemanje naj bi trajalo več tednov.
• Odkrivanje novih izvensolarnih planetov se nadaljuje s polno paro. Zdaj so s pomočjo posebnega računalniškega programa in zelo močnega teleskopa na Kanarskih otokih prvič doslej odkrili tudi svetlobo, ki jo planet odbija od matične zvezde. Ta planet obkroža zvezdo Tau Volarja, ki jo lahko vidimo tudi na našem nebu, od nas pa je oddaljena 55 svetlobnih let. Planet naj bi imel osemkratno maso ter dvakratno velikost Jupitra. Sedaj bodo znanstveniki začeli z določevanjem sestava atmosfere ter z določevanjem tipov oblakov ter efekta tople grede.
• V sladkem jezeru Vostok, ki leži skoraj 3900 metrov globoko pod ledenimi skladi na Antarktiki, so našli življenje v obliki mikrobov. Znanstveniki menijo, da če življenje obstaja tako globoko pod ledom, potem bi lahko obstajalo tudi pod ledeno plastjo Jupitrove lune Evropa. Do tega jezera so prišli s pomočjo posebnih robotov, ki so se privrtali skozi debelo ledeno plast. Podobne tehnike za iskanje življenja pod ledom naj bi uporabili tudi na drugih krajih v Sončevem sistemu.

10. december 1999

• Mars Polar Lander se ni oglasil vse do danes. Verjetno je celotna odprava izgubljena, skupaj s mikrosondama Deep Space 2, ki prav tako nista poslali nobenega signala. Kaj je bilo narobe, verjetno ne bomo izvedeli vse dokler ne bo do morebitnih ostankov plovila prišel človek. Čeprav NASA še poskuša ujeti signal MPL z različnimi postopki, je vse bolj gotovo, da je celoten, skoraj 300 milijonov dolarjev vreden program Mars Surveyor 98, ki je obsegal MPL ter prav tako izgubljen Mars Climate Orbiter, šel v nič. NASA bo sedaj poskušala ugotoviti vzrok napake in to upoštevati pri bodočih odpravah na Mars. Prvi dve taki bosta že spomladi leta 2001, ko bosta izstreljena orbiter ter lander z roverjem.
• Novoodkriti planetarni sistemi kažejo, da verjetno obstaja več načinov za nastanek sončnega sistema. Ti procesi so lahko precej drugačni, kot pa veljajo za nastanek našega sončnega sistema. Če je v začetnem oblaku malo mase, potem nastane sončni sistem podoben našemu, če pa ima veliko mase, potem z hitrimi in divjimi procesi nastanejo veliki plinasti velikani, kot je Jupiter.

5. december 1999

• Mars Polar Lander se še vedno ne oglaša, s tem pa se povečuje zaskrbljenost glede uspeha odprave. Vseeno znanstveniki pri NASI poskušajo vse, da bi uspeli zagotoviti kontakt z MPL. Nova možnost je danes zvečer.
  Prav tako ni bilo nobenega signala od dveh mikrosond Deep Space 2, ki naj bi se zarili v površje Marsa. Možnosti, da bi jih še našli, je zelo malo.

4. december 1999

• Trenutno (ob 13:00) ni še nobenega znamenja iz Marsa, da bi Mars Polar Lander (MPL) uspešno pristal na površini. 3. decembra ob 21:39 po centralno evropskem času (CEČ) naj bi dobili prvi signal od sonde. To se ni zgodilo, pa tudi v kasnejših poskusih ne. Naslednja možnost bo v nedeljo zgodaj zjutraj, ko bi naj po predvidenem programu MPL začel kontaktirati sondo Mars Global Surveyor, ki je že dobri dve leti v orbiti okoli Marsa. Zakaj se MPL ne odziva, je več možnosti, namreč od tega, da ne najde Zemlje ali pa tudi, da je strmoglavil na površje. Trenutno lahko inženirji pri NASI bolj ali manj le čakajo.
  Trenutno tudi še ni nobenega signala od dveh mikrosond Deep Space 2, ki naj bi se zarili v površje Marsa. Tukaj je še več možnosti, da gre kaj narobe, saj se morata zariti v pesek ali mehko zemljino. Če naletita na kamen ali led, potem se lahko sondici popolnoma uničita.

3. december 1999

• Danes predvidoma ob 21. uri bo na Marsu blizu južnega pola pristala vesoljska sonda Mars Polar Lander, katere glavna naloga je odkriti prisotnost vode v Marsovih tleh. Med opremo sonde je robotska roka za zajemanje vzorcev, visokoločljivostna kamera, laser za merjenje prahu v atmosferi ter tudi mikrofon, s katerim bomo lahko prvič doslej slišali zvoke na Marsu. Že med pristankom se bosta od sonde ločili dve mikrosondi Amudsen in Scott, ki se bosta zarili globoko v površje in poskušali najti vodo.
  Glavna odprava bo trajala 90 dni, lahko pa da bo tudi podaljšana. Celotno odpravo lahko spremljate tako na internetu kot tudi na televiziji. Naslov domače strani odprave je http://mars.jpl.nasa.gov/msp98 (zrcalna stran na Danskem), vendar bodo verjetno zvečer veliki zastoji na internetu, saj se pričakuje nov rekord v številu obiskovalcev. Tudi velike televizijske hiše bodo spremljale pristanek sonde (CNN, Sky News...)
• Ameriški znanstveniki so z uporabo novega velikega teleskopa Keck I na Havajih odkrili 6 novih planetov izven našega Sončevega sistema. Krožijo okoli različnih zvezd, so pa različnih velikosti; od malo manjših kot Jupiter ter do nekajkrat večjih od njega. Pet od teh jih kroži okoli glavne zvezde na taki oddaljenosti, da bi lahko na planetu obstajala voda v tekočem stanju. Vendar zaradi svoje plinaste sestave verjetno ne podpirajo življenja. Verjetno pa imajo v svojih orbitah zelo veliko število lun, na katerih pa bi razmere morebiti omogočile življenje.