Vesoljska sonda Galileo je s
težavami opravila mimolet Jupitrove lune Io. Načrtovan mimolet naj bi potekal le 300 km visoko nad
Iinim površjem blizu njenega južnega pola. Vendar pa se je le štiri ure pred mimoletom
zaradi močne radiacije Jupitra pojavila napaka na glavnem računalniku deset let stare
sonde, ta pa se je postavila v varni položaj. Takoj je bilo treba na novo naložiti
programsko opremo za mimolet, kar zaradi 35 minutnega zamika (toliko časa traja, da
signal z Zemlje doseže Jupiter) in počasnega prenosa podatkov ni bilo lahko. Inženirjem
pri NASI je vseeno uspelo in štiri minute po najbližjem srečanju je sonda spet
delovala. Tako so uspeli opraviti približno polovico načrtovanih opazovanj Ie. Že pred
izpadom računalnika je Galileo opazoval luno Evropo, mimo
katere je letel na razdalji 8600 km. Skozi naslednje tedne bo sedaj sonda vračala podatke
na Zemljo.
To je bil zadnji načrtovan mimolet v odpravi Galileo. Morebitno enoletno podaljšanje
odprave še ni potrjeno. Če bo, potem je za konec leta 2000 predvideno skupno opazovanje
Jupitra sond Galileo in Cassini, ki bo takrat letela
mimo Jupitra na svoji poti do Saturna.
Vse slike prvega Iinega mimoleta (Io 25) so na voljo tukaj.
Vesoljska sonda Mars Global Surveyor
je poslala nove slike južne Marsove polarne kape, na kateri bo
v petek 3. decembra pristala odprava Mars Polar Lander, ki se bliža Marsu
(sama sonda je v dobrem stanju ter pripravljena na pristanek). Slike prikazujejo teren, na
katerem so tanke plasti različnih materialov, ki so se tam nalagale skozi zgodovino
Marsa. Iz njih bi se dalo to zgodovino natančneje določiti, kar bo poskušal Mars Polar
Lander. Nove slike kažejo tudi 3 kilometerski krater, ki kaže posledice vetrne erozije
(sicer pa precej podoben Barringerjevemu kraterju
v Arizoni) ter razpokano površje, ki je precej podobno razpokanemu plavajočemu ledu v
zemeljskih arktičnih morjih. (slika _1_, _2_, _3_)
21. november 1999
Jupitrova lune Io
počasi odkriva svoje skrivnosti, vendar pa spet poraja nove. Novi posnetki vesoljske
sonde Galileo kažejo, da je ta
vulkanska luna še precej bolj aktivna, kot so sprva domnevali. Trenutno je znanih okoli
100 aktivnih vulkanov, med njimi so največji Prometheus, Loki in Pele. Loki
oddaja več toplote kot vsi vulkani na Zemlji skupaj, ima pa ogromno kaldero, v katero neprestano doteka nova lava. Iz
vulkana Prometheus izhaja 75 km visok izbruh, ki pa nastaja nekje pod
lavinimi tokovi daleč stran od glavnega vulkana oziroma 100 km stran od mesta, ki sta ga
leta 1979 opazovali vesoljski sondi Voyager. Novi
posnetki prikazujejo žarjenje lave, ki je vidno celo podnevi ter lavin tok vulkana Pele
(slika _1_ in _2_). Odkrili so tudi, da so gore, ki niso
vulkanskega izvora, zelo visoke. Segajo do višine 16 km, kar je veliko več kot na Zemlji ali Veneri. Kako nastanejo,
še ni znano, vendar pa je znano, da niso dolgega veka, saj se zaradi svoje ekstremne
višine ne morejo upirati gravitaciji. Zato se sprožajo ogromni plazovi, ki s tem rušijo
te gore.
Nov in hkrati tudi zadnji mimolet te lune bo v četrtek 25. novembra.
V noči iz 17. na 18. november je bilo v južni Evropi vidnih veliko meteorjev iz roja Leonidov. V Španiji so
našteli do 1800 meteorjev na uro, v Izraelu pa do 70 meteorjev na minuto (povprečje pol
ure). V Sloveniji jih zaradi slabega vremena nismo videli.
V jutranjem svitu 15. novembra je bil na Pacifiku in Kaliforniji viden prehod Merkurja čez Sončevo ploskev, ki je dokaj redek
dogodek, vendar pa ne tako spektakularen, možno pa ga je opazovati le z zaščitenimi
teleskopi ali daljnogledi.
Dve mikrosondi Deep Space 2, ki sta pripeti na vesoljsko plovilo Mars Polar Lander, ki leti proti Marsu in bo na njem pristalo 3. decembra, sta bili poimenovani po
polarnih raziskovalcih Amudsenu in Scottu. Mikrosondi se bosta med pristajanjem odcepile
od glavne sonde in nato z veliko hitrostjo zarile v tla in poskušale najti vodo v tleh.
14. november 1999
Evropska vesoljska agencija ESA je predstavila odpravo SMART-1, katere
cilj je raziskovanje Lune, njenega izvora in
evolucije, erozije ter skladov ledu. To bo prva evropska odprava na Luno, pa tudi prva, ki
bo uporabljala solarni električni pogon (menovan tudi ionski), ki ga je prvi na
vesoljskih potovanjih uporabila sonda Deep Space 1.
Sonda naj bi bila izstreljena leta 2002 kot dodatni tovor na raketi Ariane 5.
Odkrit je bil še en planet izven našega Sončevega sistema. Planet obkroža 150 svetlobnih let oddaljeno zvezdo HD 209458 v ozvezdju Pegaza.
Odkrili so ga z metodo motenj gibanja zvezd zaradi gravitacijskih vplivov ostalih
planetov, potrdili pa z opazovanjem mrka zvezde. ko se je planet podoben Jupitru postavil
pred zvezdo in za 1,7% zatemnil njeno svetilnost. Planet velikosti 160% Jupitrove, a le
60% njegove mase, obkroži zvezdo v 3,5 dneva. Zvezda sama je vizualno v bližini zvezde
51 Pegaza, v katere orbiti so leta 1995 odkrili prvi izvensolarni planet.
12. november 1999
Preiskovalna komisija pri agenciji NASA je potrdila, da je bil glavni vzrok za izgubo
sonde Mars Climate Orbiter,
ki bi se morala 23. septembra tega leta utiriti v Marsovo
orbito, človeški dejavnik oziroma uporaba dveh različnih merskih enot pri
izračunavanju hitrosti in položaja sonde ter potiska motorja. Precej negativno poročilo
omenja še osebje, ki ni dovolj poznalo sonde ter njenega delovanja, premalo usposabljanja
ter premajhna komunikacija med raznimi projektnimi skupinami
Ameriški znanstveniki domnevajo, da nekateri asteroidi
niso "trdni kamni" v vesolju, ampak prej nekakšne zelo porozne gobaste
strukture, ki se ob morebitnem trčenju z drugim objektom močno stisnejo, izvrženega
materiala pa je le malo. To bi pomenilo, da bi ob morebitni grožnji trčenja takega
asteroida z Zemljo bilo le-temu težko spremeniti pot z morebitnimi eksplozijami, saj bi
absorbirali veliko energije, smeri pa ne bi spremenili (kot lahko sveže zapadel sneg
absorbira pok petarde). Do teh spoznanj so znanstveniki prišli, ko so podrobno preučili
podatke in slike asteroida Mathilde, mimo katerega je
junija 1997 letelo vesoljsko vozilo NEAR.
7. november 1999
Vesoljsko vozilo Galileoje
poslalo nove posnetke Jupitrove lune Io. Ti prikazujejo kaldero vulkana Prometheus ter lavine
tokove, ki v večih smereh tečejo iz nje. Okoli so tudi manjši griči iz žveplenega
snega, oblikovali pa bi naj jih udarni valovi od erupcij vulkana. Precej značilnosti je
podobnih tistim pri Zemljinih vulkanih havajskega tipa. (tukaj)
Ameriški znanstveniki naj bi odkrili nov planet izven našega Sončevega sistema, ki pa
v nasprotju z ostalimi dosedaj odkritimi ne obkroža zvezdo, ampak dvozvezdje. Planet, ki
je trikrat masivnejši od Jupitra, obkroža središče dvozvezdja na razdalji 7 ae, sistem pa je od nas oddaljen okoli 20000 svetlobnih let. S potrditvijo tega odkritja naj bi se
bistveno povečale možnosti za obstoj planetov okoli drugih zvezd, še posebej
dvozvezdij, ki po dosedanjih predvidevanjih naj ne bi mogla imeti planetov v svojem
sistemu.
Vesoljsko vozilo Mars Global Surveyor
je poslalo slike senc na Marsu, ki jih pušča njegova luna Fobos. Ti marsovski Sončevi mrki niso tako
spektakularni kot na Zemlji, saj Fobos lahko zakrije največ 2/3 Sončeve ploskve, so pa
toliko bolj pogosti, saj se zgodijo večkrat na dan. (tukaj)