Arhiv novic - november 1999

28. november 1999

• Vesoljska sonda Galileo je s težavami opravila mimolet Jupitrove lune Io. Načrtovan mimolet naj bi potekal le 300 km visoko nad Iinim površjem blizu njenega južnega pola. Vendar pa se je le štiri ure pred mimoletom zaradi močne radiacije Jupitra pojavila napaka na glavnem računalniku deset let stare sonde, ta pa se je postavila v varni položaj. Takoj je bilo treba na novo naložiti programsko opremo za mimolet, kar zaradi 35 minutnega zamika (toliko časa traja, da signal z Zemlje doseže Jupiter) in počasnega prenosa podatkov ni bilo lahko. Inženirjem pri NASI je vseeno uspelo in štiri minute po najbližjem srečanju je sonda spet delovala. Tako so uspeli opraviti približno polovico načrtovanih opazovanj Ie. Že pred izpadom računalnika je Galileo opazoval luno Evropo, mimo katere je letel na razdalji 8600 km. Skozi naslednje tedne bo sedaj sonda vračala podatke na Zemljo.
  To je bil zadnji načrtovan mimolet v odpravi Galileo. Morebitno enoletno podaljšanje odprave še ni potrjeno. Če bo, potem je za konec leta 2000 predvideno skupno opazovanje Jupitra sond Galileo in Cassini, ki bo takrat letela mimo Jupitra na svoji poti do Saturna.
  Vse slike prvega Iinega mimoleta (Io 25) so na voljo tukaj.
• Vesoljska sonda Mars Global Surveyor je poslala nove slike južne Marsove polarne kape, na kateri bo v petek 3. decembra pristala odprava Mars Polar Lander, ki se bliža Marsu (sama sonda je v dobrem stanju ter pripravljena na pristanek). Slike prikazujejo teren, na katerem so tanke plasti različnih materialov, ki so se tam nalagale skozi zgodovino Marsa. Iz njih bi se dalo to zgodovino natančneje določiti, kar bo poskušal Mars Polar Lander. Nove slike kažejo tudi 3 kilometerski krater, ki kaže posledice vetrne erozije (sicer pa precej podoben Barringerjevemu kraterju v Arizoni) ter razpokano površje, ki je precej podobno razpokanemu plavajočemu ledu v zemeljskih arktičnih morjih. (slika _1_, _2_, _3_)

21. november 1999

• Jupitrova lune Io počasi odkriva svoje skrivnosti, vendar pa spet poraja nove. Novi posnetki vesoljske sonde Galileo kažejo, da je ta vulkanska luna še precej bolj aktivna, kot so sprva domnevali. Trenutno je znanih okoli 100 aktivnih vulkanov, med njimi so največji Prometheus, Loki in Pele. Loki oddaja več toplote kot vsi vulkani na Zemlji skupaj, ima pa ogromno kaldero, v katero neprestano doteka nova lava. Iz vulkana Prometheus izhaja 75 km visok izbruh, ki pa nastaja nekje pod lavinimi tokovi daleč stran od glavnega vulkana oziroma 100 km stran od mesta, ki sta ga leta 1979 opazovali vesoljski sondi Voyager. Novi posnetki prikazujejo žarjenje lave, ki je vidno celo podnevi ter lavin tok vulkana Pele (slika _1_ in _2_). Odkrili so tudi, da so gore, ki niso vulkanskega izvora, zelo visoke. Segajo do višine 16 km, kar je veliko več kot na Zemlji ali Veneri. Kako nastanejo, še ni znano, vendar pa je znano, da niso dolgega veka, saj se zaradi svoje ekstremne višine ne morejo upirati gravitaciji. Zato se sprožajo ogromni plazovi, ki s tem rušijo te gore.
  Nov in hkrati tudi zadnji mimolet te lune bo v četrtek 25. novembra.
• V noči iz 17. na 18. november je bilo v južni Evropi vidnih veliko meteorjev iz roja Leonidov. V Španiji so našteli do 1800 meteorjev na uro, v Izraelu pa do 70 meteorjev na minuto (povprečje pol ure). V Sloveniji jih zaradi slabega vremena nismo videli.
• V jutranjem svitu 15. novembra je bil na Pacifiku in Kaliforniji viden prehod Merkurja čez Sončevo ploskev, ki je dokaj redek dogodek, vendar pa ne tako spektakularen, možno pa ga je opazovati le z zaščitenimi teleskopi ali daljnogledi.
• Dve mikrosondi Deep Space 2, ki sta pripeti na vesoljsko plovilo Mars Polar Lander, ki leti proti Marsu in bo na njem pristalo 3. decembra, sta bili poimenovani po polarnih raziskovalcih Amudsenu in Scottu. Mikrosondi se bosta med pristajanjem odcepile od glavne sonde in nato z veliko hitrostjo zarile v tla in poskušale najti vodo v tleh.

14. november 1999

• Evropska vesoljska agencija ESA je predstavila odpravo SMART-1, katere cilj je raziskovanje Lune, njenega izvora in evolucije, erozije ter skladov ledu. To bo prva evropska odprava na Luno, pa tudi prva, ki bo uporabljala solarni električni pogon (menovan tudi ionski), ki ga je prvi na vesoljskih potovanjih uporabila sonda Deep Space 1. Sonda naj bi bila izstreljena leta 2002 kot dodatni tovor na raketi Ariane 5.
• Odkrit je bil še en planet izven našega Sončevega sistema. Planet obkroža 150 svetlobnih let oddaljeno zvezdo HD 209458 v ozvezdju Pegaza. Odkrili so ga z metodo motenj gibanja zvezd zaradi gravitacijskih vplivov ostalih planetov, potrdili pa z opazovanjem mrka zvezde. ko se je planet podoben Jupitru postavil pred zvezdo in za 1,7% zatemnil njeno svetilnost. Planet velikosti 160% Jupitrove, a le 60% njegove mase, obkroži zvezdo v 3,5 dneva. Zvezda sama je vizualno v bližini zvezde 51 Pegaza, v katere orbiti so leta 1995 odkrili prvi izvensolarni planet.

12. november 1999

• Preiskovalna komisija pri agenciji NASA je potrdila, da je bil glavni vzrok za izgubo sonde Mars Climate Orbiter, ki bi se morala 23. septembra tega leta utiriti v Marsovo orbito, človeški dejavnik oziroma uporaba dveh različnih merskih enot pri izračunavanju hitrosti in položaja sonde ter potiska motorja. Precej negativno poročilo omenja še osebje, ki ni dovolj poznalo sonde ter njenega delovanja, premalo usposabljanja ter premajhna komunikacija med raznimi projektnimi skupinami
• Ameriški znanstveniki domnevajo, da nekateri asteroidi niso "trdni kamni" v vesolju, ampak prej nekakšne zelo porozne gobaste strukture, ki se ob morebitnem trčenju z drugim objektom močno stisnejo, izvrženega materiala pa je le malo. To bi pomenilo, da bi ob morebitni grožnji trčenja takega asteroida z Zemljo bilo le-temu težko spremeniti pot z morebitnimi eksplozijami, saj bi absorbirali veliko energije, smeri pa ne bi spremenili (kot lahko sveže zapadel sneg absorbira pok petarde). Do teh spoznanj so znanstveniki prišli, ko so podrobno preučili podatke in slike asteroida Mathilde, mimo katerega je junija 1997 letelo vesoljsko vozilo NEAR.

7. november 1999

• Vesoljsko vozilo Galileo je poslalo nove posnetke Jupitrove lune Io. Ti prikazujejo kaldero vulkana Prometheus ter lavine tokove, ki v večih smereh tečejo iz nje. Okoli so tudi manjši griči iz žveplenega snega, oblikovali pa bi naj jih udarni valovi od erupcij vulkana. Precej značilnosti je podobnih tistim pri Zemljinih vulkanih havajskega tipa. (tukaj)
• Ameriški znanstveniki naj bi odkrili nov planet izven našega Sončevega sistema, ki pa v nasprotju z ostalimi dosedaj odkritimi ne obkroža zvezdo, ampak dvozvezdje. Planet, ki je trikrat masivnejši od Jupitra, obkroža središče dvozvezdja na razdalji 7 ae, sistem pa je od nas oddaljen okoli 20000 svetlobnih let. S potrditvijo tega odkritja naj bi se bistveno povečale možnosti za obstoj planetov okoli drugih zvezd, še posebej dvozvezdij, ki po dosedanjih predvidevanjih naj ne bi mogla imeti planetov v svojem sistemu.
• Vesoljsko vozilo Mars Global Surveyor je poslalo slike senc na Marsu, ki jih pušča njegova luna Fobos. Ti marsovski Sončevi mrki niso tako spektakularni kot na Zemlji, saj Fobos lahko zakrije največ 2/3 Sončeve ploskve, so pa toliko bolj pogosti, saj se zgodijo večkrat na dan. (tukaj)