Učenje iz pisnih gradiv
Še vedno najbolj razširjeno je učenje iz pisnih gradiv, kar pomeni, da se učimo z branjem.
Bralne učne spretnosti ali strategije delimo na:
- strategije pred branjem (iskanje virov, iskanje podatkov v knjigah, aktiviranje predznanja, spoznavanje zgradbe besedila),
- bralne v ožjem smislu (samo branje z razumevanjem, ugotavljanje bistva, označevanje in zapis ključnih informacij),
- strategije po branju (pisanje povzetkov, poročanje o prebranem).
www.teacherweb.com
Za razvijanje branja z razumevanjem ne zadošča le obvladovanje tehnike branja besed in stavkov. Branje z razumevanjem pomeni, da si prebrano sproti predstavljamo, vrednotimo, primerjamo s tem, kar že vemo, odkrivamo logične povezave, da razumemo namen in globljo strukturo besedila. Besedila ne moremo razumeti, če ga ne moremo z ničemer povezati ali po domače, če ne vemo, za kaj gre.
Odvisno od namena branja prilagodimo hitrost in stopnjo vključenosti drugih miselnih procesov. Glede na hitrost in poglobljenost branja ločimo:
- preletavanje besedila, ki je namenjeno le osnovni informaciji o besedilu,
- pregledovanje besedila, kjer dobimo splošen vtis, ki predstavlja prvo stopnjo učenja,
- temeljito branje, ob katerem izluščimo glavne misli,
- poglobljeno branje, s katerim se želimo naučiti poleg glavnih misli tudi pomembnih podrobnosti, prebrano povezati z že znanim ali z drugimi avtorji, globlje razumeti celoto ter jo obvladati,
- kritično branje, v katerem primerjamo in tehtamo avtorjeve argumente ter razlikujemo med dejstvi in domnevami,
- ustvarjalno branje predstavlja hkrati premislek, kako bi lahko nove informacije uporabili v drugih situacijah.