Ključne besede
Že v poglavju o spominu smo zapisali, da možgani tvorijo miselne povezave s pomočjo asociacij. Sleherna beseda je v naših možganih s številnimi vezmi pripeta na druge misli in pojme. Zato pri pripravi zapiskov, ki nam bodo v pomoč pri pomnjenju, ponavljanju in spominjanju na celotno snov zadostuje, če uporabljamo zgolj ključne besede.
Ob vsakem branju ali poslušanju besedila naši možgani avtomatsko poiščejo besede ki so pojemljivejše, pomembnejše, vzbujajo jasne podobe in številne asociacije. Takšne besede si veliko lažje zapomnimo. Rečemo jim ključne besede zato, ker predstavljajo ključ do ostale vsebine sporočila. Ostale, ki povezujejo stavek in opisujejo informacijo, pa takoj pozabimo. Ob priklicu ključne besede v zavest se avtomatsko odprejo vrata tudi do ostale vsebine, ki smo jo sprejeli v povezavi s ključnimi besedami. Ključne besede so v stavku običajno samostalniki in glagoli, le včasih, če so dovolj pomembni, tudi pridevniki. Kaj so in kako poiščemo ključne besede se boste takoj naučili, če pomislite, kako govori čisto majhen otrok ali tujec, ki ne zna jezika. Oba uporabljata samo ključne besede, ki pa povedo bistvo. »Ana lačna.« »Kje hotel?« in podobno.
V raziskavah so ugotovili, da so si študentje, ki so imeli v svojih zapiskih več ključnih besed, snov tudi obsežnejše in bolje zapomnili.
Ob pisanju zapiskov s celimi ali celo dobesedno prepisanimi stavki zgubljamo ogromno energije. Podrobnosti zapisovanja nam preusmerjajo pozornost, kar gre vse na račun sprotnega razumevanja in pomnjenja snovi. Če si pripravljamo take zapiske, se bomo morali ob njih učenja lotiti čisto na novo. To pomeni, da se bomo učili z branjem zapiskov. Ob tem si bomo ponovno sproti zapisovali in izdelovali nove zapiske. Mnogi študentje so se včasih učili na ta način. Za predelovanje snovi so porabili ogromno časa, delali so zapiske iz zapiskov in iz teh zopet nove zapiske, dokler se niso zapiski skrčili do zgolj ključnih besed.
Povzemimo torej: če bomo uporabljali ključne besede že pri prvem branju ali poslušanju, če bomo sproti razmišljali, osmišljali in si zapisovali, bomo prihranili ogromno časa. Tudi znanje, ki si ga bomo tako pridobili, bo bolj kakovostno, trdno in uporabno.