Miselni vzorci v petih korakih

Potrebujemo bel list, po možnosti formata A3, v vodoravni legi, svinčnik in več barvic ali flomastrov.

Osrednjo, nosilno temo, naslov teme, enote, o kateri se učimo... zapišemo v sredini lista in jo dobro poudarimo. Lahko jo obkrožimo. Še bolje pa je, če jo narišemo. Saj poznate tisto: »Slika pove več kot tisoč besed.« Barve in slike, znaki in simboli sprožijo številne miselne povezave, vzbujajo pozornost ter spodbujajo našo ustvarjalnost. Tudi če mislite, da "nimate roke za risanje", rišite! Verjemite, nikogar, razen lastnih možganov, ni treba očarati s slikami. Tako kot vsi drugi zapiski so tudi miselni vzorci osebna tehnika zapisovanja. Pomembno je, da so vam v pomoč pri pomnenju in priklicu podatkov.

Iz središča povlečemo v različne konce lista debelejše črte oz. veje. Naj bodo zvite, take kot so izrastki živčnih celic. Tony Buzan pravi, da možgani ne marajo ravnih črt, ker jih te na smrt dolgočasijo. Vsako vejo pobarvamo z drugo barvo. To bo pomagalu pri grupiranju informacij v spominu in tudi priklic bo zaradi povezave z določeno barvo lažji.

Na veje zapišemo močne, jasne in enoznačne ključne besede, pomembne misli oz. informacije, ki se nanašajo na glavno temo.  Ključne besede, povezane in pripete na osnovno temo, so po svoji organiziranosti še vedno v središču vzorca in si jih zato lažje zapomnimo. Velja spoštovati nekaj pravil:
- Veje s ključnimi besedami nizamo v smeri urnega kazalca. V tej smeri potem miselni vzorec tudi beremo.
- Če je le mogoče, napišemo po eno besedo na vsako vejo. Pišemo z velikimi tiskanimi črkami.Tako smo bolj pozorni in zavzeti. Tudi vizualna podoba tiskane besede je močnejša, lažje si jo bomo zapomnili in težje pomešali posamezne pojme.
- Ključna beseda »sedi« na veji. Z njo in/ali sliko zaključimo vejo.
- Veje s ključnimi besedami se morajo stikati z besedo ali sliko, ki označuje nosilno temo. Kot vemo, naši možgani razmišljajo z asociacijami, povezujejo dve ali več stvari med seboj. Če prekinemo te povezave, prekinemo tudi pot do asociacij. Če jih povežemo, pa dobimo trdno strukturo. Tako bolje razumemo in lažje si zapomnimo.

Iz vsake veje potegnemo več drugih črt, imenujmo jih vejice. Te so tanjše in ravno tako zvite kot živčni izrastki. Trdno so povezane s »svojo« vejo. Nanje zapišemo nove ključne informacije. Te dopolnjujejo vedenje o temi. Na vejice pišemo z malimi tiskanimi črkami. Povezanost med različnimi temami, podtemami, sekcijami prikažemo s puščicami, ki samodejno vodijo naše oči in nam pomagajo pri povezovanju delov miselnega vzorca. Na tak način celotno snov lepo organiziramo in med seboj asociativno povežemo. Pomembno pa je, da se vedno spomnimo na magično število 7 ± 2, da si ne bi otežili procesa pomnjenja. In ne pozabimo na slike, skice, diagrame, simbole, poudarke in barve.