Osamosvojitev Slovenije

Na volitvah za predsednika slovenskega predsedstva aprila 1990 je zmagal Milan Kučan, na parlamentarnih volitvah pa organizirana opozicija – Demos, ki so jo sestavljale Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska stranka Slovenije, Krščanski demokrati, Zeleni in Slovenska kmečka zveza. France Bučar je postal predsednik skupščine, Lojze Peterle pa je sestavil vlado, saj so Krščanski demokrati znotraj Demosa dobili največ glasov. V opoziciji je bila prenovljena komunistična, liberalna (nekdaj Zveza socialistične mladine Slovenije) in socialistična stranka (nekdaj SZDL).

S soglasjem vseh parlamentarnih strank se je politično vodstvo odločilo, da bo 23. decembra 1990 izveden plebiscit o samostojni in neodvisni državi. 93% udeležencev plebiscita je samostojnost in neodvisnost podprlo s 88,2%. Slovenija se je pripravljala na razdružitev, v tem času pa je prevzela tudi poveljevanje nad svojo teritorialno obrambo.

25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel osamosvojitvene listine, naslednji dan 26. junija pa je Slovenija razglasila samostojnost. 27. junija zgodaj zjutraj se je začela intervencija JLA. Spopadi so v Sloveniji trajali 10 dni, nato je bilo doseženo premirje, 7. julija pa je prišlo na Brionih do pogajanj med Slovenijo in federacijo. V decembru je Slovenija sprejela novo ustavo.