Koroški Slovenci

Maja 1945 so avstrijsko koroško zasedle britanske enote in jugoslovanska vojska. Zavezniki so Avstrijo razdelili na štiri okupacijske cone, jeseni priznali avstrijsko vlado in izpeljali volitve. Jugoslovanska armada se je morala umakniti na staro jugoslovansko avstrijsko mejo. Zavezniki niso bili naklonjeni spremembi meje. Jugoslovanska delegacija je zahtevala velik del Koroške z delom Ziljske doline (več kot obe plebiscitni coni iz leta 1920). Sovjetska zveza je jugoslovanski predlog podpirala do spora z Informbirojem, takrat je bilo odločeno da bodo meje ostale na predvojnih mejah. Avstrija je zagotavljala, da bo državna pogodba zagotavljala varstvo slovenske in hrvaške manjšine. Z zavezniki so leta 1949 oblikovali tudi sedmi člen, ki je zapisan tudi v avstrijski državni pogodbi iz leta 1955. Avstrija je obnovila svojo suverenost in razglasila strogo nevtralnost.

Vir
Iz avstrijske državne pogodbe, 7. člen, Dunaj, 15. maj 1955
1. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani, vštevši pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.
2. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvaškem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvaške šole.
3. V upravnih in sodnih krajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvaški jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.
4. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.
5. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.
(Nešović B. in Prunk J., 1997, 20. stoletje, zgodovina za 8. razred osnovne šole, Ljubljana, MK, str 168)