Ljudska fronta

Avgusta 1945 so ustanovili Ljudsko fronto Jugoslavije, ki ji je predsedoval Josip Broz Tito, v njo so bile poleg OF vključene tudi druge stranke. med njimi so bile Jugoslovanske republikanske stranke, Ljudske kmečke stranke, Socialistične stranke, Zveze kmetov, Hrvaške republikanske kmečke stranke. Koalicija se je kazala samo navzven, članice fronte so priznavale vodilno vlogo KPJ.

Opoziciji se v obdobju ljudske demokracije ni posrečilo enotno organizirati proti komunistični partiji. V času postdamske konference je zaveznike obvestila o odstranjevanju nasprotnikov 'partizanov', o nelegalnih zaplembah premoženja, o preganjanjih cerkve, o vzpostavljanju državne kontrole nad industrijo z imenovanjem komisarjev in delavskih zaupnikov. Do posredovanja zaveznikov ni prišlo. V začasni vladi Demokratične federativne Jugoslavije DFJ (od marca 1945), so bili tudi poslanci opozicije, ki so jih kasneje vključili tudi v AVNOJ. Na tretjem zasedanju AVNOJ je bila razglašena začasna Ljudska skupščina DFJ. Med drugim so sprejeli: ustanovno listino OZN, zakon o ustavodajni skupščini, zakon o volilnih imenikih. Zakonsko so uredili vprašanje agrarne reforme in kolonizacije, državljanstva, svobode tiska, svobode zbiranja in združevanja (političnega organiziranja). Sprejeli so zakone o sodstvu, kazenskem pregonu in sovražni dejavnosti proti ljudstvu in državi. Opozicija je bila prešibka, da bi na karkoli imela kakršenkoli vpliv.