Agrarna reforma in nacionalizacija

Agrarna reforma je bila v Sloveniji izpeljana leta 1946, drugod v Jugoslaviji pa že prej. Z zakonom so zemljo odvzeli veleposestnikom, cerkvi in večjim kmetom. Zemljo so podeljevali kmetom z geslom 'zemljo tistemu, ki jo obdeluje', vendar se je zemljiška posest kmetov zmanjšala. Veliko zemlje je ostalo v državni lasti. Država je spodbujala zadružništvo in načrtovala posevke. Na zapuščeni zemlji so naseljevali koloniste, predvsem borce narodnoosvobodilnega boja. v Sloveniji sta bili takšni območji npr. Apaško pole in Kočevje, kjer so pred vojno živeli Nemci. 

Nacionalizacija se je začela leta 1946. Z zakonom so na državo prenesli lastništvo nad rudniki, premogovniki, tovarnami, bankami, veletrgovinami in vsemi podjetji zveznega in republiškega pomena. Leta 1948 so nacionalizirali vsa druga podjetja, ustanove in trgovine. Leta 1958 pa so podržavili najemniška stanovanja in mestna zemljišča. Med razlaščenci se je širilo nezadovoljstvo, delavce pa je oblast pridobila z  delavskimi počitniškimi domovi, prepovedjo nočnega dela žena in mladine, uredili so socialno in zdravstveno zaposlovanje zaposlenih. Prizadevali so si za opravljanje socialnih razlik med ljudmi, razmerje med plačami se je manjšalo. Privilegirani pa so bili najvišji funkcionarji, oficirji in vodilni v gospodarstvu, ki so bili deležni dodatnih bonov za hrano, dobili so radijski aparat, kolo. Samo visoki funkcionarji pa so imeli pravico do avtomobila. Ljudske množice so ukrepe videle kot uveljavljanje pravičnejše družbe in so podpirali politiko KPJ. Nekaj deset tisoč ljudi pa je čakalo na obtožbe sabotaž, črnoborzijanstva in nasprotovanja politiki KPJ.