Slovenci po drugi svetovni vojni

Kriza v Jugoslaviji v 80. letih

Po smrti Tita je obveljalo geslo 'Po Titu – Tito', ki je izražalo nadaljevanje dotedanje notranje in zunanje politike. Na čelu SFRJ so se zvrstili t.i. enoletni predsedniki, iz vseh republik. Osemdeseta leta so se začela z gospodarsko krizo, inflacijo, pomanjkanju deviz in nafte in veliko brezposelnostjo. V šolstvu je leta 1983 vzniknila ideja o uvedbi skupnih 'vzgojno-izobraževalnih jeder' v vso učno tvarino. Za skupne učne vsebine so bili predvsem v Srbiji, razprava pa je razplamtela razprave o že začetih nacionalnih vprašanjih. Razprave o bogatem severu in siromašnem jugu, ter kdo koga podpira ali izkorišča so se še bolj okrepile ob vedno večji inflaciji. V šestih letih se je življenjski standard prepolovil, brez zaposlitve je bilo milijon ljudi, letna inflacija pa je presegala dosegla 250%. Vlada se kljub različnim davčnim in gospodarskim spremembam ni obdržala.
Leta 1984 je Jugoslavija organizirala zimske OI v Sarajevu. Jure Franko je osvojil srebrno medaljo v veleslalomu, Bojan križaj pa je v slovenščini prebral prisego športnikov.
Titovega pogreba se je poleg nepreglednih množic Jugoslovanov udeležilo še 208 delegacij iz 126 držav. Pogreb je odražal njegov ugled v svetu in med državniki, ki pa ga Jugoslavija v osemdesetih letih ni znala obdržati.