Prve povojne volitve

Novembra 1945 so bile razpisane volitve v ustavodajno skupščino. Ljudska fronta je šla na volitve s enotno listo kandidatov, vsi, ki pa se z njo niso strinjali pa so lahko dali svoj glas v skrinjico brez liste, 'črno skrinjico'. Oblast je volitve razglasila za demokratične, kljub temu da je partija pred volitvami nadzorovala državljane in vsem sumljivim odvzela volilno pravico ali jih celo zaprla, stranke (razen ljudske fronte) niso imele enakih pogojev za svoje delovanje in propagando. Pri izvedbi volitev so se dogajale goljufije, premeščali so kroglice v skrinjico Ljudske fronte.

Na volitvah je zmagala ljudska fronta (v Sloveniji so jo imenovali Osvobodilna fronta). Na volitvah so se odločili tudi, da se kralj ne bo vrnil in da se ne bo obnovila kraljevina. Novembra je novoizvoljena skupščina v Beogradu razglasila republiko. V razglasitvenem dokumentu je bilo zapisano, da je 'Jugoslavija zvezna država enakopravnih narodov, ki so svobodno izrazili svojo voljo, da ostanejo združeni v Jugoslaviji', torej federacija. Nova Jugoslavija je dobila z novo ustavo (1946) novo ime – Federativna ljudska republika Jugoslavija, FLRJ. Republiška skupščina v Ljubljani je prvo slovensko ustavo sprejela leto dni zatem (1947).