Inteligentnost in osebnost

Pojem inteligentnosti temelji na statističnih faktorskih raziskavah in odkritju g faktorja, ki predstavlja prirojeno, splošno mentalno sposobnost (IQ). Vendar nam ta ne pove, kako ljudje osvajajo znanje, kako ga praktično uporabljajo in kako povečujejo svoje sposobnosti. Za doseganje umskih dosežkov so poleg različnih inteligenc prav tako pomembni motivacija, vztrajnost in radovednost. Inteligentnost že dolgo ne pomeni samo sposobnost osvajanja in upravljanja šolskega znanja, temveč ima še mnoge druge praktične razsežnosti. Koliko je človek inteligenten se odkriva v vsakdanjem življenju pri delu, v medosebnih odnosih in pri reševanju vsakodnevnih praktičnih problemov.
Prav vsi ljudje, ki smo zdravi in sposobni upravljati lastno življenje, smo dovolj inteligentni in nadarjeni, da se lahko naučimo vsega, kar bi radi znali, kar se želimo naučiti in v kar smo pripravljeni vložiti nekaj truda, časa in pozornosti.
Poleg šolske IQ inteligence je prav tako pomembna čustvena inteligentnost, to je zmožnost prepoznavanja, razumevanja in regulacije čustev.
Socialna inteligentnost pomeni spretnost v medosebnih odnosih, učinkovitost v komunikaciji, reševanju medosebnih problemov, razumevanje sebe in drugih v socialnih situacijah, zmožnost empatije ipd.
Moralna (duhovna) inteligentnost je zmožnost razlikovati med dobrim in slabim v moralno etičnem smislu in zmožnost odločati se v korist tudi drugim ljudem, ne samo sebi.
Modrost ne pomeni samo inteligentnosti, ampak tudi bogastvo znanja, življenjskih izkušenj, emocionalne in osebnostne zrelosti, moralnega delovanja in intuicije. Modrost omogoča razumevanje in sprejemanje kompleksne situacije, uspešne izbire, odločitve in prilagoditev okolju. Narašča od otroštva in adolescence v odraslo dobo in se s starostjo praviloma ne zmanjšuje.