Odgovori na jezikovna vprašanja


ŠUSS 1.4, november 2004

Ali je tujke bolje sloveniti ali spreminjati

Ključne besede: tujke, slovenjenje, računalniški izrazi, slovenščina v šoli, purizem, prevajanje, slovenščina

URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000329.html]

Franc Marušič

Skoraj celo vašo spletno stran sem prebral. Res čestitke, zelo ste se potrudili. Zelo veliko novih stvari sem izvedel.

Sam imam računalniško firmo. Moja punca je sicer slavistka in se dostikrat kar prepirava o slovenjenju tujih, predvsem računalniških izrazov. Njeno mnenje je, da je potrebno besede, za katere že obstajajo slovenski prevodi, prevesti. Npr. virtual realitiy = virtualna resničnost, mouse = miška, screensaver = ohranjevalnik zaslona, hard disk = trdi disk. Pravzaprav pride na koncu na to, da se da skoraj vse prevesti. Čeprav je pa proti temu, da se prevede beseda internet. In tudi pravi, da je beseda zgoščenka prišla prepozno.

Na vaši strani pa sem prebral tudi vse linke na članke o slovenjenju računalniških izrazov:
Zgoščenka hate page
Hladnik o zgoščenki
debata med Hladnikom in Debenjakom
Jezik in računalništvo (serija člankov)

Torej po vsem tem je moj zaključek, da večina slavistov in tudi članov Šussa nekako vztraja na tem, da se praktično vsi izrazi poslovenijo.

Jaz mislim, da bi bil pravi pristop tak, da se večina izrazov samo napiše po naše, tako da se dajo sklanjati ali spregati. Za nekatere, ki so res po slovensko neizgovorljivi (npr. world wide web), se tudi najde prevod (svetovni splet se mi zdi popolnoma v redu). Ampak večino besed bi se moralo pustiti v obliki, ki je podobna originalu. Ne gre za izgubo slovenskega jezika, gre za to, da slovenski jezik dobi nove besede, ki postanejo slovenske besede.

Večina se ne zaveda, ampak do pred nekaj leti smo prevzemali na stotine besed, ki jih sedaj skoraj vsak od novodobnih puristov smatra za prave slovenske besede. Naštel jih bom nekaj: mikrofon, radio, televizija, rock, reportaža, sekunda, minuta, satelit, referendum, deklaracija, politika, polivinil, antena, raketa, cigareta, kajak, kanjon, administracija, birokracija, absorbirati, mehanik, agresiven, ... Tudi imen mesecev nismo izumili, pa tudi pisavo latinico smo prevzeli.

Samo iz vaše domače strani vam naštejem besede, ki jih uporabljate kot nedvomno slovenske, pa so prevzete iz tujih jezikov: projekt, študent, filozofska, fakulteta, univerza, program, profesor, energija, program, inventar, literatura, funkcija, pošta, medij. Ali si kdo misli, da je zaradi teh besed slovenščina kaj revnejša ali slabša? Pač pa si mnogi mislijo, da če bomo prevzeli npr. internet, multimedia, drive-in restavracija, lizing, roaming, monitor, CD, DVD, e-mail, virtualna realnost, server, skener, kurzor, ikona ... bo slovenščina res ogrožena. Tudi vi ste večinoma uporabili besedo medmrežje namesto interneta.

Mislim, da je dejstvo, da živimo v svetu, ki se globalizira. Večina od nas hoče v Evropo. Vseeno imamo radi Slovenijo. Po mojem mnenju s slovenjenjem vseh besed povzročamo dvoje: naši otroci se bodo morali vse besede učiti, ko se bodo učili tujih jezikov. Hkrati Slovenci po svetu ne morejo več slediti tem besedam in so vse bolj odrezani od slovenske matice. To poznam pri stricu, ki živi v Ameriki.

Hočem povedati, da z prevzemanjem tujk nič ne izgubimo, samo dobimo. Mislim, da si vsi Slovenci želimo neke sistematike pri uvajanju novih besed. Mislim, da je učenje slovenščine v šolah precej osovraženo. Tudi z nasilnim slovenjenjem delamo medvedjo uslugo slovenščini.

Torej želel bi, da ŠUSS razmisli o mojih predlogih in da se postavi nek čimboljši sistem slovenjenja tujih izrazov.

Ne vem natančno, kaj naj si mislim o vašem mejlu. Poskušal ga bom na kratko pokomentirati ter obenem podati kratko obrambo na vaše "obtožbe". Napisali ste:

Njeno mnenje je, da je potrebno besede, za katere že obstajajo slovenski prevodi, prevesti.

Verjetno je zgoraj zapisani logični nesmisel le napaka, ki se vam je zapisala. Verjetno niste hoteli reči, da bi morali besede, ki so že prevedene prevesti na novo?

Torej po vsem tem je moj zaključek, da večina slavistov in tudi članov ŠUSSa nekako vztraja na tem, da se praktično vsi izrazi poslovenijo.

Vaš zaključek ni pravilen. Ne vem, kaj si o slovenjenju misli 'večina slavistov', a za člane ŠUSS-a vam lahko zagotovim, da ne vztrajajo na ničemer podobnem. Naše mnenje je, da jezik živi svoje življenje, v katerega se pogosto ne da uspešno posegati. Naš kriterij ustreznosti neke besede prav gotovo ni samo njena slovenskost, in prav tako to ni najpomembnejši kriterij. Pri tistih nekaj sodbah, ki smo jih morali izreči o ustreznosti kakšne tujke v primerjavi z njeno slovensko ustrezico, je bila več vredna razširjenost ene ali druge besede ter njena zmožnost vključiti se v slovenščino (možnost spreganja, sklanjanja ...). V potrditev napisanega si lahko preberete tudi kak naš odgovor, recimo v sklopu prevodi: online, felš, leasing.

Večina se ne zaveda, ampak do pred nekaj leti smo prevzemali na stotine besed, ki jih sedaj skoraj vsak od novodobnih puristov smatra za prave slovenske besede. Naštel jih bom nekaj: mikrofon, radio, televizija, rock, reportaža, sekunda, minuta, satelit, referendum, deklaracija, politika, polivinil, antena, raketa, cigareta, kajak, kanjon, administracija, birokracija, absorbirati, mehanik, agresiven, ... Tudi imen mesecev nismo izumili, pa tudi pisavo latinico smo prevzeli.

Vsekakor upam, da nas ne prištevate med to večino ... Za informacijo pa vam lahko povem, da pravi puristi med neslovenske besede poleg vašim primerom podobnih prištevajo tudi marsikatere druge. Noben pravi purist na primer ne SMATRA, kot ste zapisali vi (beseda naj bi bila hrvatizem). Vašega seznama pa tudi ni težko razširiti: pivo (iz češčine), čebula (iz furlanščine), vino, miza (iz latinščne in/ali italijanščine), jakna ali jopa (iz nemščine) ...

Nikakor pa se seznam besed tu ne konča. Preštevilne so besede, ki smo jih prevzeli iz drugih slovanskih jezikov, predvsem ruščine in hrvaščine ...

Kot zanimivost naj povemo, da je velikemu pritisku tujih besed na slovenščino od nekdaj nasprotoval purizem. Eden prvih, ki je besede tujega izvora dejansko zamenjeval s slovenskimi ali vsaj nenemškimi, naj bi bil Hieronimus Megister, ki je v svojem slovarju iz leta 1592 recimo zamenjal takrat pogosteje rabljeno izvorno nemško besedo 'špraha' s slovenskim 'jezik'. Kasneje so puristi na silo/umetno obudili tudi besedo 'ljudje' namesto pri protestantskih piscih tistega časa (npr. Trubarju) prevladujoče besede 'folk', 'dediščina' namesto 'erbščina' itd.

Tudi vi ste večinoma uporabili besedo medmrežje namesto interneta.

Pri uporabi besede medmrežje je šlo verjetno prej za trenutno modo kot pa za kakšno strogo načelno izogibanje tujkam za vsako ceno ... O po našem mnenju smiselnih načelih prevajanja oz. nadomeščanja tujk smo pisali že v več odgovorih, malo pobrskajte po našem arhivu (kot rečeno, glejte odgovore na temo 'online', 'felš', 'leasing', nazivov tipa 'ameriška državna sekretarka' ...), vsekakor pa nismo mnenja, da bi bilo nasilno slovenjenje, ko se je beseda že ustalila, smiselno.

Mislim, da je dejstvo, da živimo v svetu, ki se globalizira. Večina od nas hoče v Evropo. Vseeno imamo radi Slovenijo. Po mojem mnenju s slovenjenjem vseh besed povzročamo dvoje: naši otroci se bodo morali vse besede učiti, ko se bodo učili tujih jezikov. Hkrati Slovenci po svetu ne morejo več slediti tem besedam in so vse bolj odrezani od slovenske matice. To poznam pri stricu, ki živi v Ameriki.

Slovenci, ki žive po svetu, SO odrezani od svoje matice. Raziskave kažejo, da jezik priseljencev najkasneje pri tretji generaciji že popolnoma izgine. Za slovenske izseljence je ta čas verjetno še nekoliko krajši, zato se res ni treba truditi in prirejati slovenščine tujemu jeziku (kateremukoli že). Povrh vsega bi se tu potem morali vprašati, katere izseljence bi najraje obdržali, tiste v Kanadi ali tiste v Argentini.

Hočem povedati, da z prevzemanjem tujk nič ne izgubimo, samo dobimo. Mislim, da si vsi Slovenci želimo neke sistematike pri uvajanju novih besed. Mislim, da je učenje slovenščine v šolah precej osovraženo. Tudi z nasilnim slovenjenjem delamo medvedjo uslugo slovenščini.

Glavni vzrok osovraženosti slovenščine je bolj verjetno prestriktno učenje slovenskega knjižnega jezika, tako v pisni kot govorjeni različici. Slovenjenje tujk pri tem verjetno nima tako pomembne vloge, kot si predstavljate. Negativen odnos vcepimo z različnimi slovničnimi pravili, ki niso osnovana na živem jeziku, temveč na nekakšni normi, ki morda odseva jezik (literature) izpred kdove koliko let. Vsekakor je krivec za osovraženost prej učni program (oz. karkoli že), ki določa, kaj in kako se bo v šolah učilo, kot pa posamezne besede.

Še to. Zdi se, kot da mislite, da se ljudje že rodimo z znanjem tujk, medtem ko se moramo slovenskih besed naučiti. No, tega verjetno ni treba posebej komentirati. Tako kot se moramo učiti pomena nepogosto rabljenih slovenskih besed, se moramo naučiti tudi pomena tujk, le da si pri slovenskih besedah pogosto lahko pomagamo s sorodnimi besedami in na pomen lahko celo sklepamo, tudi iz besedotvornega ustroja, česar pa pri tujki, ki ni v sorodu s kakšno nam že znano besedo, ne moremo storiti. Menda so nekoč opravili poskuse, katere izraze za razne slovnične pojme si otrok prej zapomni, substantiv ali samostalnik, adjektiv ali pridevnik, adverb ali prislov ... Otroci so si lažje zapomnili samostalnik, pridevnik, prislov ...

Tole zadnje bi bil en argument za nadomeščanje z domačimi besedami. Ko smo že pri tem, lahko navedemo še kak tak razlog. Na primer, kljub dokajšnjemu znanju angleščine si kot študent angleškega jezikoslovnega izraza 'entailment' nisem znal dokončno razložiti, vse dokler nisem od neke predavateljice slišal njenega slovenjenja tega izraza, namreč 'pomenska posledica'. Če se neka tujka še ni ustalila, bi bila to torej dva argumenta za načelno slovenjenje. Še en argument je verjetno to, da si določeno vrsto tujk govorci često razlagamo vsak malo po svoje (za kar gl. odgovor na temo slovenjenja glagola 'dobacivati'). Pa tudi to, da včasih za tujko ni ravno jasno, kako naj z njo ravnamo v slovenščini, kar se tiče pregibanja, zapisa, izgovora, čemur se z nadomeščanjem z bolj domače zvenečo besedo izognemo. In nenazadnje bi kdo kot argument za nadomeščanje z domačimi izrazi gotovo navajal enakopravnost govorcev ne glede na njihovo znanje tujih jezikov - sam si sicer glede upravičenosti tega razloga nisem na jasnem.

Torej želel bi, da ŠUSS razmisli o mojih predlogih in da se postavi nek čimboljši sistem slovenjenja tujih izrazov.

Hvala za vaše želje, a žal nimamo tolikšne moči, da bi naše predloge in ideje upoštevali tisti, ki moč imajo.

PS: Še to bi vam povedal: kako natančna je vaša skrb za jezik, pove že vaša stran, na kateri je kar nekaj pravopisnih in drugih napak. Že jaz jih vidim kot elektrotehnik, koliko bi jih videla šele moja punca slavistka. Pri četudi niste pravilno uporabili velike začetnice. Tri pike se pišejo nestično. Kakorkoli je bolje pisati narazen. Pred oziroma načelom ne pišemo vejice, pa ste jo postavili. Napisali ste enkra namesto enkrat. To vse je na prvi strani, ki se po mojem ne menja. Na ostalih straneh lažje razumem, da so napake.

Zahvaljujemo se vam za opozorilo. Vendar vse spet niso napake. Tri pike smo pisali skupaj zavestno in z razlogom, ravno tako 'kakorkoli' ... In konec koncev se zdi tole vaše opozorilo rahlo v nasprotju z vašim prejšnjim pisanjem. Namreč če se vam zdi, da se skrb za slovenščino ne kaže v slovenjenju tujk, bi si morda mislil, da se vam tudi drobne pravopisne konvencije ne bojo zdele tako pomembne. Namreč tovrstne konvencije so seveda zgolj to: konvencije, ki so do neke mere povsem poljubne, vztrajanje pri 'pravilnosti' samo ene od več variant pa je često nič več kot forsiranje osebnih preferenc. Pisanje tropičja stično ali nestično je vsekakor primer take poljubne konvencije, ki se je za povrh še spremenila nedolgo tega (s stičnega zapisa je Pravopis prešel na propagiranje nestičnega zapisa). In nenazadnje, če opažate v rabi tropičja nihanje, to pomeni le to, da v rabi ni ustaljena le ena varianta, da pa so se sestavljalci Pravopisa odločili za zgolj eno; seveda po osebni preferenci sestavljalcev. Deloma izraža to željo po (do neke mere neizbežni in potrebni) standardizaciji, poenotenju, deloma pa je to seveda forsiranje ene variante tam, kjer za nenihajočo rabo ni ravno pametnega razloga, in postane tako pravopiščevo vedenje podobno zatiranju najrazličnejših drugačnosti v raznoliki družbi, navadah njenih članov ...

Glej tudi: Kako prevajati angleško besedo online.

Glej tudi: Kako sloveniti ameriški politični naziv Secretary.

Glej tudi: Kako sloveniti izraz 'leasing'.

Glej tudi: Primernost izraza 'filmsko obložene tablete'.

Glej tudi: Kako se po slovensko reče 'felš'.

Glej tudi: Iščem slovenski izraz za dobacivati'.


© 1998-2004, ŠUSS