Odgovori na jezikovna vprašanja


ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: sklanjanje, besedotvorje, slovenjenje, raba besed, slovenska ustreznica, felš, žargon, tvorjenje besed, podstava, strokovni izrazi, športni izrazi

Kako se po slovensko reče ‘felš’? Felšati pomeni zarotirati žogo. Spin.

Kakšne druge slovenske besede za felš ne poznam in ne najdem, zato vas bom poskusil prepričati, da je felš čisto v redu in del slovenskega nogometnega žargona, čeprav ni izpričan v nobenem slovarju. Že dejstvo, da se felš piše s š-jem, pove, da smo besedo privzeli in že tudi podomačili zapis. Tudi sklanjamo jo brez težav: felš, felša, felšu, felš, pri felšu, s felšem. Služi nam tudi kot podstava za tvorbo novih besed (npr. zafelšati žogo). Z njo je verjetno povezana tudi pogovorna beseda felšast (s pomenom vegast, ukrivljen, npr. platišče pri kolesu).

Pri namiznem tenisu se s podobnim pomenom uporabljata zvezi rezana žoga/žogica (izpričano v SSKJ) in (po/za)rezati žogo. V malo manj resnih krogih, torej bolj pingpongaških kot namiznoteniških, pa sem slišal že več variant: skrivljena žoga, kriva žoga, vrteča (se) žoga, vegaste žoge (ta izraz lahko verjetno cilja le na množino (žoge), kjer je mišljeno, da se vsaka žoga odbije drugam oziroma nepredvidljivo), in pa zarotirati žogo, zavrteti žogo, cukniti žogo. Ampak vse te variante so ali rahlo neustrezne (npr. skrivljena) ali omejene na določeno besedno vrsto (npr. glagol) ali vezane na nujno povezovanje z dodatnimi besedami (žoga, udarec, brc). Lahko domnevamo, da bi šle ubeseditve za področje nogometa v isto smer. Felš pa je lažje in širše uporaben: vratarja je presenetil s felšem (udarec), zafelšal je žogo, Katančev felš (zafelšana žoga) je zletel čez gol itn. Olimpijin podmladek uporablja felš.

Kaže, da je felš vsaj med nogometnimi praktiki zadel v polno. Sicer pa počakajmo na Francijo '98, komentatorjev bo gotovo več, ne en sam, in pokazalo se bo, kako to prvino imenujejo oni.

(Dodatek po Franciji '98: komentatorji so po naših opažanjih večinoma govorili o zavitih žogah ali pa so se imenovanju tega izognili: ‘... z lepo zavito žogo je prelisičil vratarja in povedel svoje moštvo v vodstvo ...’, ‘... bomo videli, koliko mu bo uspelo žogo zaviti ...’. Le enkrat sem slišal: ‘... vratarju je namenil tako imenovani felš ...’. Nisem pa zasledil nobenega zavijanja — felšanja. Težko je reči, ali se je ta zavita raba med komentatorji tudi prijela; o tem bi kaj več lahko rekli po Evru 2000, ki se bo začel čez kak dan. Morda se bodo zdaj, ko je Slovenija postala ‘nogometna velesila’, komentatorji bolj potrudili pri izdelovanju slovenske nogometne terminologije in poiskali kak nadomestek za vse variante felša (felšati, zafelšan ...).)


© 1998-2004, ŠUSS