2.

Rezultati raziskav o psihosocialnem stanju mladih pri nas:
 

•

Ugotovitve nekaterih raziskav pri nas zadnja leta so, da tri četrine otrok v starosti od 9. do 11. leta starosti kaže resne znake stresa (bolečine v trebuhu, prsnem košu, glavobol, motnje spanja, razdražljivost...). Obremenitev z delom za šolo dosežejo že v petem razredu osnovne šole delovne obremenitve odraslih. V sredni šoli se te povečajo povprečno na deset ur na dan. Skorajda sistematično se skrajšuje čas za aktivni in pasivni počitek mladih. Absurdno je, da se s starostjo povečuje nezdravo in nekreativno izkoriščanje prostega časa med mladimi.
 

•

Slovenija je med državami evropske regije med prvimi na lestvici porabe čistega alkohola na prebivalca. V letu 1994 je znašala poraba registriranega čistega alkohola 11,2 litra na prebivalca. Če dodamo 7-8 litrov neregistriranega čistega alkohola na prebivalca, je bila Slovenija na drugem mestu v evropski regiji, takoj za Latvijo.
 

•

Rezultati nekaterih raziskav pri nas opozarjajo, da ima več kot 16% petnajstletnikov doma ali v šoli težave zaradi pitja alkohola. 15-20% odraslih Slovencev čezmerno uživa alkoholne pijače. Med zaposlenimi moškimi je pri nas najmanj 100.000 oseb odvisnih od alkohola.
 

•

Rezultati evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah med slovenskimi srednešolci je pokazala, da je 47% procentov anketiranih uživalo alkoholne pijače v 30-ih dneh pred anketo. Četrtina anketiranih je prvič preiskusila alkoholno pijačo v starosti enajstih let in manj. Zanimivo je, da se je večina anketiranih zavedala negativnih posledic uživanja alkohola, sicer dekleta bolj kot fantje, pa klub temu polovica anketiranih pričakuje od alkohola pozitivne efekte.
 

•

Strokovnjaki ocenjujejo, da je trenutno v Sloveniji med 2-5.000 odvisnikov od heroina, medtem, ko naj bi bilo tistih, ki uporabljajo katerokoli prepovedano drogo okoli 10.000 ker je pribl. 0,5 procentov celotne populacije. Po podatkih raziskav oseb v metadonskem programu jih je kar 40,6% začelo jemati drogo pred petnajstim letom starosti, 80,8% pred osemnajstim letom starosti, medtem ko je poprečna starost oseb ob začetku jemanja drog šestnajst let. Raziskave srednešolske mladine pri nas kažejo, da je v letu 1995 kar 16,7% mladih v starosti petnajst let potrdilo, da so že uživali marihuano vsaj enkrat v svojem življenju.
 

•

Zaenkrat lahko samo ugibamo, kakšna in kolikšna je škoda, ki jo ima posameznik, družina in skupnost v celoti zaradi problemov in težav z duševnim zdravjem oz., katere koristi bi vsi skupaj in posamezno imeli od “vlaganja v zdravje”. Na primer, samo za področje odvisnosti od prepovedanih drog je ocena ekspertov Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve naslednja: za stroške zdravljenja in socialne rehibilitacije zasvojenih vključno s stroški detoksikacijskega centra, metadonskega programa ter stroškov obravnave v terapevtskih skupnostih je R Slovenija v letu 1997 namenila 148.000.000,00 SIT. Pri tem niso upoštevani vsi stroški, ki izhajajo iz zdravstvenega zavarovanja in denarni dodatki iz 34. člena Zakona o socialnem varstvu. Stroški obravnave posameznika v terapevtski skupnosti znašajo po oceni mag. Polajnerja mesečno 46.800,00 SIT. To pomeni da če bi bili vsi ti odvisniki (od 2-5 tisoč) v R Sloveniji vključeni v terapevtsko skupnost, bi stroški znašali približno od 93.000.000,00 SIT do 234.000.000,00 SIT na mesec ali, 1.123.200.000,00 SIT do 2.808.000.000,00 SIT na leto. Kakšni so stroški v zvezi z odsotnostjo z dela zaradi čezmernega pitja in odvisnosti od alkohola, pravzaprav ne vemo.
 

•

V raziskavi gospoda dr.Dekleve (Droge med srednješolsko mladino v Ljubljani leta 1998) je ugotovljeno, da je povprečna starost, ko so anketiranci prvič poskusili drogo, med 14. in 16. letom. Med anketiranimi so bili tudi posamezniki, ki so prvič poizkusili prepovedane droge pri 11-ih ali še prej. Raziskovalci so ugotovili, da stereotip o dealerjih, ki drogo vsiljujejo nedolžnim uporabnikom, ne ustreza resnici. Rezultati kažejo, da so anketiranci dobili prvo uporabljeno drogo v največji meri od prijateljev ali vrstnikov.
 

•

Vpogled v rezultate raziskovanja, prof. dr. Mirjane Ule in doc. dr. Tanje Rener, »Prosti čas mladih v Ljubljani«, Centra za socialno psihologijo - študije mladine na Fakulteti za družbene vede, nam kaže zanimiva dejstva. Rezultati govorijo da je »resnično prijateljstvo« za veliko večino mladih izjemno pomembno. Ampak, z druge strani, 30% mladih izjavlja, da je zanje hud problem to, da nimajo prijateljev in – kar je najbrž dopolnjujoče, da nimajo nikogar, s komer bi se lahko pogovorili. Tudi približno tretjina mladih pogreša (več) starševske podpore, tretjina se jih v šoli ne počuti dobro in tretjina jih nima prijateljev (s problemi so bolj obremenjena dekleta kot fantje). Med 17% mladih, ki jih mučijo občutki manjvrednosti in so pogosto potrti, je celo 20% takih, ki se jim pogosto zdi, da ni vredno živeti. Pozornosti vreden podatek. Izvajalci te raziskave so mnenja, da mladi nekako niso pripravljeni vložiti dovolj svoje pozornosti, energije in časa za gojenje pristnih prijateljstev, zato se pretežno omejujejo na pasivno pričakovanje, da bodo drugi prijateljski do njih, kot da bi sami iskali prijateljstva. Društvo za preventivno delo je mnenja, da je mogoče gojenje pristnih prijateljstev in reševanje problemov v šoli ter s starši vzpodbujati z določenimi organiziranimi dejavnostimi, ki se ujemajo s pričakovanji mladih, sicer pa se izvajajo v inštitucijah družbe (v našem primeru - v šoli), ter na ta način preprečevati socialno izključenost mladih.
Med organiziranimi dejavnostimi za mlade, ki v Ljubljani že obstajajo, mlade najbolj zanimajo športna in interesna društva ter svetovalnice za pomoč mladim v stiski. Raziskovalci poudarjajo, da bi bilo smotrno kombinirati več sporočil, ki so jih od mladih dobili: svetovanje jih zanima, ob tem so se pripravljeni vključiti s prostovoljnim delom a profesionalnim svetovalcem ne zaupajo kaj prida.
Sklep, ki ga avtorja raziskovanja poudarjata je torej, da bi bilo smiselno razvijanje oblik (samo) svetovanja mladih mladim (vrstniška samopomoč).