Cilj programa
Program je nastal kot plod potrebe po varovanju duševnega zdravja
hospitaliziranih otrok in mladostnikov. Zaradi daljše hospitalizacije ali
dejanske invalidnosti je njihovo duševno zdravje resno ogroženo. Brez
sistematskega in strokovno utemeljenega preventivnega dela z njimi obstaja
velika možnost, da večji del te populacije ne najde ustreznega izhoda iz stiske,
v kateri se nahaja.
Socialna deprivacija, ki se dogaja tej populaciji, samo še
bolj poglablja že obstoječe težave in povečuje možnost negativne rešitve duševne
stiske in krize, v kateri se zaradi telesnih bolezni nahajajo. Skupina
mladostnikov je še posebej rizična zaradi adolescentnih sprememb, ki se dogajajo
v tem starostnem obdobju. Te psihosocialne spremembe, nastale kot plod
adolescentnega razvojnega obdobja, poglobljene z motnjami, nastalimi zaradi
fizičnih poškodb in bolezni, so v kontekstu socialne deprivacije podlaga, ki
skoraj nujno vodi posameznika v duševno patologijo oz. progresivno rast in
razvoj neustrezne razrešitve življenske krize, v kateri se nahaja.
S programom želimo pomagati posamezniku in skupinam, da
čimbolj uspešno razrešujejo probleme in težave, ki nastajajo kot plod njihovega
fizičnega zdravstvenega stanja in daljšega obdobja hospitalizacije (socialne
deprivacije).
Temeljna predpostavka, na kateri leži praktična strategija projekta, je pomoč
otrokom in mladostnikom, da pomagajo sami sebi. Praktična strategija je
usmerjena k zainteresiranim posameznikom, ter jim nudi pomoč v smislu:
| · |
Sprejemanje bolezni kot izziv in priložnost za nadaljno rast
in razvoj ter razvijanje novih oblik prilagajanja na novo nastalo situacijo
(kronična bolezen, hendikepiranost) in vedenjskih in miselnih vzorcev, ki so
v prid zdravju in progresivnemu razvoju. |
| · |
Krepitve osebnosti in notranjih moči posameznika za uspešno
obvladovanje krize, v kateri se nahaja. |
| · |
Zmanjševanje škodljivih posledic hospitalizacije |
| · |
Pomoč pri obvladovanju stiske ter socialne izključenosti, ki
nastane zaradi dolgotrajne hospitalizacije. |
| · |
Preprečevanje formiranja negativne samopodobe ter duševnemu
zdravju škodljivih stanj (dolgoročna depresija, obupanost, suicidalne
misli). |
| · |
Postopnega učenja številnih življenjskih veščin (na področju
komunikacije, vzpostavljanja, razvijanja in ohranjanja medosebnih odnosov,
učenja, soočanja in reševanja življenjskih težav, ipd.), ki bi mu bile v
pomoč v procesu obvladovanja svojih stisk. |
| · |
Čim prejšnje kakovostne vključitve otrok in mladostnikov v
vsakdanje življenjske tokove po končanem obdobju hospitalizacije.
|
Pričakovani rezultati
Glede na napisano pričakujemo izboljšanje socialne klime v bolnici, zmanševanje
škodljivih efektov bolezni na duševno zdravje hospitaliziranih, lažje
sprejemanje bolezni in razvijanje pozitivne naravnanosti za premagovanje
posledic le-teh, hitrejše reintegriranje v socialno skupnost po končanem
hospitaliziranju, boljše sodelovanje z medicinskim osebjem v procesu
zdravljenja.
Delo prostovoljcev s hospitaliziranim otrokom bo (predvidevamo) tudi povratno
pozitivno vplivalo na prostovoljce, kot izvajalce programa. Naš cilj je tudi
brisanje mentalnih meja med bolnišnico in "zunanjim svetom" oz. razširitev samih
vrednot duševnega zdravja.
| |
|
