Veržej 2002
TABOR DRUŠTVA ZA PREVENTIVNO DELO
… glavna tema druženja v Veržeju…
ŽIVLJENJE BREZ DROG! Na svetu smo, da sijemo!
…za tiste…
…ki se nikoli ne dolgočasijo…
…ki dajo kaj na sebe…
…ki so obračunali z lenobo…
…ki jih zanima nekaj več…
…ki so ustvarjalni, radovedni, pogumni…
ZGODOVINA IN NAMEN TABORA
Na Društvu za preventivno delo se je ideja o taboru začela uresničevati v
šolskem letu 1992/93 s prvim taborom v Mozirju. Pobude za tabor so prišle iz
različnih koncev, kjer so se izvajale Mladinske delavnice, kot potreba
udeležencev, učencev 7. in 8. razredov, ki so obiskovali Mladinske delavnice v
šolah z željo preživeti skupaj tudi počitnice. In tabor je bil ena izmed
možnosti. In ko se je razmišljalo o taboru, se je razmišljalo o šotorih. To je
pripeljalo do sodelovanja s Fakulteto za šport, kjer je Društvo najelo šotore
oz. urejen tabor. Glede bivanja je bil prvi tabor zelo podoben taborniškemu
načinu – taborniško urejen prostor s kuhinjo, kjer je pri kuhanju pomagal
»profesionalni« kuhar, udeleženci pa so mu pomagali. Tabor se je nahajal ob reki
Savinji. Trajal je sedem dni.
Tabor je bil zamišljen in zastavljen kot ekstenzivni del Mladinskih delavnic.
Tim izvajalcev tabora se je formiral iz zainteresiranih prostovoljcev
inštruktorjev Mladinskih delavnic z vsaj enoletnimi izkušnjami pri tovrstnem
programu. Na začetku je bil tabor namenjen le mladostnikom, ki so med šolskim
letom obiskovali Mladinske delavnice v šoli in so bili zainteresirani za dodatno
ponudbo delavnic v času poletnih počitnic. Danes je tabor namenjen tako tistim ,
ki skozi leto obiskujejo Mladinske delavnice kot tistim, ki jih ne obiskujejo.
Ideja tabora in osnovna struktura je bila torej s prvim taborom izoblikovana in
realizirana, program in današnja struktura tabora pa se je iz leta v leto
spreminjala in se formirala kasneje.
Če primerjamo prvi tabor s kasnejšimi (vse do letošnjega) vidimo, kako zelo se
spremenil in razvil na več nivojih, in sicer (ugotovitve dolgoletne vodje
taborov N. Zelenjak):
- Spremenila se vsebina delavnic glede na obravnavane teme predvsem z vzgojno
preventivnega vidika – delavnice na prvih taborih so bile bolj kreativno,
gibalno in sproščujoče narave z manj vsebin (tem) izhajajočih kategorij
razvojnih problemov adolescence. Danes te delavnice ohranjamo kot popoldanske
delavnice, dopoldanske delavnice pa so tematsko fokusirane, bolj intenzivne in
zahtevene za udeležence (so take kot v rednem programu Mladinske dekavnice,
vendar z drugimi temami).
- Vsebina tabora je postala pestrejša in bolj izdelana (v smislu ciljev in
metod) glede na določene aktivnosti, ki potekajo skozi cel tabor oz. na vsakem
taboru.
- Namen tabora se je tudi spremenil – poleg zabave, druženja, sprostitve,
kvalitetnega preživljanja počitniškega časa, ustvarjalnosti ipd. želimo še
intenzivnejše delovati preventivno v okvirih namenov in ciljev, h katerim si
prizadeva projekt Mladinske delavnice*.
- Spremenile so se uporabljene metode in tehnike dela. Pri pripravi programa
jasno določimo cilje posamezne dejavnosti ali delavnice in v skladu z njimi
metode in tehnike dela.
- Izpopolnila se je evalvacija in analiza tabora.
- Priprave na tabor so postale bolj načrtne in zahtevnejše, kar je seveda
posledica zgoraj navedenih sprememb.
Tabor se je torej od začetkov do danes zelo spremenil in razvil, osnovna shema
tabora pa se je ohranila tako kot se je ohranil entuzijazem, kreativnost in
volja do dela z mladimi pri prostovoljcih – inštruktorjih.
Namen tabora je krepitev osebnosti in pomoč pri reševanju problemov
odraščanja, učenja veščin življenja v skupnosti in skupini, preprečevanja
razvijanja odvisnosti (od različnih vrst dovoljenih in prepovedanih drog) in
nezaželjene odklonskosti pri mladih ter kvalitetno preživlajnje prostega časa.
Temelji na vrednotah kot so: odgovornost za svoje življenje, avtentičnost,
pogum, biti svojstven ter tolerantnost in solidarnost, zdravje in neodvisnost
itd.
Vsak dan na taboru je razdeljen na tri dele: v dopoldanskem času imamo fiksne
delavnice, ki jih izvajamo v skupinah in so obvezne, v popoldanskem času imamo
izbirne delavnice, ki jih prilagajamo glede na interese in želje udeležencev. Po
večerji imamo družabne večere, kjer se zbremo vsi udeleženci tabora.
VSEBINSKO POROČILO O IZVEDBI TABORA
“ŽIVLJENJE BREZ DROG”
1. Namen in cilji projekta
Konkretni cilji projekta so bili:
• preprečevanje razvoja odvisnosti od prepovedanih drog
• razvijanje socialnih veščin, vrednot, znanj in miselnih vzorcev, ki so v prid
progresivni rasti in razvoju ter zdravju posameznika
• učenje za kvalitetno preživljanje prostega časa
• vzpodbujanje ustvarjalnega udejstvovanja ter obvladovanja veščin za
ustvarjalnost
• pridobivanje veščin in znanj za ustrezno ter za rast in razvoj koristno
obvladovanje življenjskih stisk in težav
• zviševanje starostne meje prvega stika s prepovedanimi drogami
2. Opis izvedbe programa
• populacija, ki ji je bil tabor namenjen:
Tabor je bil namenjen populaciji mladih od 13. do 17. leta starosti. Na njem je
sodelovalo 33 udeležencev.
• opis izvedenih vsebin:
- fiksne izkustvene delavnice
Udeleženci so bili razdeljeni v tri skupine (11 udeležencev), ki so vsak dan
obiskali drugo delavnico. Delavnice so potekale osem dni izvedbe programa. Vsaka
je vsebovala dva dela in je bila povezana s temo celotnega projekta. Delovni
nazivi delavnic so bili: magija prijateljstva, paleta barv – droge, avtoriteta –
kdo je boss?, domača mavrica – starši, o odraslosti, jaz v ogledalu.
- prehodne delavnice
Po kosilu in odmoru je bila udeležencem ponujena vrsta ustvarjalnih, športnih,
sprostilnih in izkustvenih delavnic, v katere so se vključevali po lastnem
izboru, prostovoljno. Delovni nazivi delavnic so bili: hormončki v teku -
spolnost, delavnica zdravje, joga, masaža, borilne veščine, šport (odbojka,
košarka, nogomet, ping - pong, tenis, rolanje, badminton…), olimpijske igre,
orientacijski tek, izdelovanje in barvanje škatel, izdelovanje mask, kuharska
delavnica - rogljički, poslikava telesa, ličenje, risanje na majice, novinarska
delavnica.
- večerne dejavnosti
Večerne dejavnosti so bile namenjene vsem udeležencem hkrati. V te dejavnosti so
bili vključeni vsi udeleženci hkrati. To so bile delno razvedrilne in družabne
dejavnosti, delno tekmovalne, delno tudi izobraževalne. Te dejavnosti so bile:
lov na skriti zaklad, športni turnirji, modna revija, zmenkarije, karaoke in MD
STARS, ples v časopisu, večer grških bogov, literarni večer ipd.
Nekatere dejavnosti so bile ponujene udeležencem tudi v času odmora (počitka),
kot možnost, ni pa bilo nujno, da so se vsi vključili vanje: športne aktivnosti,
ogledi filmov na videu, izdelovanje nakita, olimpijske igre, simulacijska igra
ipd.
V desetih dneh smo odšli en dan na vodeni izlet ob in po Muri in piknik na Otok
ljubezni.
V okviru programa je bil predviden čas za odmor (počitek), ki so si ga
udeleženci samostojno strukturirali in ga preživljali tako, kot so sami želeli.
Večina udeležencev je počivala v svojih sobah, kjer so se pogovarjali, nekateri
so gledali TV, drugi so se ukvarjali s športom (košarka, odbojka), nekateri so
risali na majice, zelo popularna sta bila masaža in sproščanje, ipd. Tim, ki je
izvajal program, se je redno sestajal med odmorom in se v tem času dogovarjal o
aktivnostih naslednjega dne in če je bilo potrebno, tudi o aktivnostih
iztekajočega dne. V večernem času (ko so šli udeleženci k počitku) pa se je tim
zbral in opravil evalvacijo vseh aktivnosti tekočega dne.
• tim izvajalcev
ime in priimek izobrazba število opravljenih prostovoljnih delovnih ur vloga v
projektu
Barbara Pralija študentka 80 inštruktorica
Marjeta Čič študentka 80 inštruktorica
Anita Leskovšek dipl.soc.del. 80 inštruktorica
Petra Kacijan študentka 80 inštruktorica
Barbara Kokol študentka 80 inštruktorica
Franci Verdenik študent 80 inštruktor
Petra Mrvar univ.dipl.ped. 130 vodja tabora
• doseženi rezultati
Vsak dan so morali izvajalci fiksnih delavnic izpolniti za vsako posamezno
delavnico Poročilo o izvedeni delavnici, vsak večer je posamezni inštruktor
podal feedback na svoje delo ter delo koinštruktorjev, za izbirne delavnice so
inštruktorji napisali kratko poročilo - kakšna se jim je zdela delavnica, kako
so se udeleženci v njej počutili, ipd.
Ob koncu tabora so udeleženci in inštruktorji izpolnili anonimno anketo.
Ocenjujemo, da je bil projekt uspešno izveden ter da so doseženi zastavljeni
cilji. Tabor je bil zelo intenziven in je omogočil, zaradi pestrega in dobro
odmerjenega programa, da so se udeleženci močno medsebojno povezali ter da se je
ustvarila primerna klima za učinkovito vzgojno preventivno delo. Udeleženci so
pridobili izkušnje, kako se lahko živi brez drog, istočasno pa se zadovoljijo
potrebe, ki jih omama s pomočjo drog ponuja. Doživeli so intenzivno
psihosocialno življenje, v katerem so imeli priložnost učiti se o sebi, o drugih
ljudeh in o svetu nasploh. Eksperimentirali so z različnimi socialnimi vlogami
in se utrjevali v vrednostnih in vedenjskih vzorcih, ki so v prid rasti in
razvoju posameznika.
Ocenjujemo, da je potrebno skozi poletne tabore tudi v naprej razvijati način
intenzivnega vzgojno preventivnega dela. Ugotavljamo pa, da moramo v prihodnje
še več pozornosti posvetiti promociji tabora po celotni Sloveniji.
3. Zaključek
Ocenjujemo, da je bil projekt izveden zelo uspešno. Menimo, da je strategija in
način izvedbe projekta podlaga za nadaljevanje izvedbe projekta tudi v
prihodnjem letu. Ugotavljamo, da je potrebno več pozornosti in dela posvetiti
promociji projekta, zlasti pridobivanju potencialnih udeležencev projekta. Zato
nameravamo v prihodnjem letu s pripravami začeti še bolj zgodaj in bomo posebno
pozornost posvetili neposrednemu informiranju mladostnikov in staršev
potencialnih udeležencev.
Društvo za preventivno delo
predsednik
Zoran Maksimovič, univ.dipl.psih.
Ljubljana, 1.9.2003
|
