Osnovna šola Rodica - projekti

 

Mladi raziskovalci OŠ Rodica so 13. aprila 2010 predstavili svoje raziskovalne naloge na območnem srečanju za kamniško–domžalsko območje in dosegli enkraten uspeh. Šest skupin raziskovalcev se je uvrstilo na državno srečanje mladih raziskovalcev, ki bo 21. maja 2010 v Murski Soboti. Več ...

 

Cilj naše raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kakšne so razlike med sosedskimi odnosi pred petimi desetletji v primerjavi s sosedskimi odnosi danes. Anketirali smo 63 prebivalcev okoliških naselij (deset odraslih in 53 učencev) in 20 starejših občanov v Domu upokojencev v Domžalah. Ugotovili smo, da so se sosedski odnosi v zadnjih petih desetletjih nekoliko poslabšali. Več v povzetku>>

PowerPoint predstavitev>>

 

V raziskovalni nalogi predstavljava opernega in koncertnega pevca Antona Šublja, ki se je rodil leta 1899 na Rodici pri Domžalah in umrl leta 1965 v Clevelandu, ZDA. Svoje raziskovanje sva osredotočili na prelomno obdobje v njegovem življenju, ko je leta 1928 prvič odšel v Ameriko. Podatke o njegovi družini sva črpali iz Status animaruma v Župnišču Mengeš, njegovo korespondenco z domačimi sva našli med zapuščino njegove nečakinje Minke Kompare, ki jo hranijo v Muzeju Mengeš. Več v povzetku>>

PowerPoint predstavitev>>

 

V raziskovalni nalogi sva želeli ugotoviti, v katerih afriških državah delujejo slovenski misijonarji in na kakšen način pomagajo afriškemu prebivalstvu. Maša je tik pred povratkom v Zambijo z misijonarjem p. Mihom Drevenškom naredila intervju. Potem sva sestavili vprašalnik, ki ga je Misijonsko središče Slovenije skupaj z božično pošto poslalo vsem slovenskim misijonarjem v Afriki. Več v povzetku>>

PowerPoint predstavitev>>

 

V raziskovalni nalogi sva želeli ugotoviti, kdaj je Kamniška Bistrica na območju Domžal v zadnjih dvajsetih letih poplavljala in kdo je prizadetim ljudem pomagal ter kako. Podatke sva iskali v reviji Ujma in v občinskem glasilu Slamnik, anketirali sva prebivalce ob Kamniški Bistrici, naredili intervju z g. Marijanom Ručigajem, predsednikom PGD Jarše–Rodica in pregledali arhiv Centra požarne varnosti Domžale za obdobje 1995 do 2007. Več v povzetku>>

PowerPoint predstavitev>>

 

Z raziskovanjem sva hoteli ugotoviti, kateri so najpogostejši priimki na naši šoli in od kod izvirajo. Po abecednem redu sva izpisali vse priimke učencev OŠ Rodica, pa tudi priimke učencev jarške šole (ki je predhodnica naše šole) pred stotimi leti. Ugotovili sva, da imamo na šoli 393 različnih priimkov, v jarški šoli pa je bilo pred stotimi leti 116 različnih priimkov. Več v povzetku>>

PowerPoint predstavitev>>

Pomen priimkov

 

Ko smo v preteklih letih raziskovale članke v starih časopisih, so našo pozornost pritegnili stari časopisni oglasi. Letos so zato postali predmet našega raziskovanja. Zanimalo nas je, kaj so časopisi oglaševali leta 1925, ko je izšel Domžalec, prvi domžalski časopis, katere metode prepričevanja so uporabljali, zanimala pa nas je tudi grafična podoba oglasov. Stare oglase smo primerjale z oglasi, ki so bili objavljeni v prvih letošnjih številkah Slamnika, domžalskega občinskega glasila in v časopisu Domžalske novice. Več v povzetku>>

PowerPoint predstavitev>>

 

V raziskovalni nalogi smo ugotavljale, kako se razlikujejo strahovi predšolskih in šolskih otrok ter odraslih. Zanimalo nas je, ali znajo ustrezno ukrepati ob določenih stresnih situacijah in komu zaupajo probleme. Več v povzetku>>

PowerPoint predstavitev>>

 

Cilj raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kako so včasih skrbeli za higieno in kako zanjo skrbimo danes. Do rezultatov smo prišle z branjem starih časopisov, z intervjuji in anketiranjem učencev ter starejših krajanov. Da bi izvedele, zaradi katerih bolezni so ljudje umirali, smo v mengeškem župnišču pregledale mrliško knjigo. Več v povzetku>>

PowerPoint predstavitev>>

 

Voda je življenjskega pomena za vsa živa bitja in od njene kakovosti je odvisno tudi naše zdravje. Zaradi tega sva se odločila raziskati kakovost pitne vode s čebulnim testom, ki pokaže splošno prisotnost strupenih snovi. Najino raziskovanje je bilo odkrivanje poti do najbolj zanesljivega čebulnega testa. Več v povzetku>>

PowerPoint predstavitev>>

 

V raziskovalni nalogi sva z analizo vseh člankov v starih občinskih časopisih občin Kamnik in Domžale natančno raziskali obdobje od decembra 1967, ko je Izvršni svet SR Slovenije sklenil ukiniti kamniški vlak, do ponovne uvedbe 29. maja 1978. Predstavniki podjetij in občin Kamnik, Domžale in Bežigrad so dosegli, da kamniški vlak 1. februarja 1968 ni prenehal voziti. Kamniška proga je tedaj izgubila status javne proge in postala občinska pogodbena proga, kasneje, po ukinitvi potniškega prometa, pa industrijski tir. Občine in predstavniki podjetij so z Železniškim transportnim podjetjem (ŽTP) Ljubljana sklenili pogodbo, da bodo plačevali stroške vzdrževanja proge in železničarjem krili izgubo. Več v povzetku>>

PowerPoint predstavitev>>

 

V množično izseljevanje v Ameriko na začetku 20. stoletja so se vključevali tudi Jaršani. Na osnovi pisnih virov (Status animarum) sva ugotovili, da se je v obdobju od 1900 do 1927 se je iz Zgornjih in Srednjih Jarš izselilo 10 % prebivalstva, iz Spodnjih Jarš pa 25 % vsega prebivalstva (glede na število prebivalstva leta 1900). Največ Jaršanov se je priselilo v države New York (71 %), Illinois (v mesto Chicago), v Ohio (Cleveland), v Minnesoto (Ely) ter v Wyoming (Rocks Springs). Večinoma so bili to mladi ljudje, ki so bili doma odvečna delovna sila, zaposlitve v domačem kraju, razen sezonske, pa niso našli. Več v povzetku>>

PowerPoint predstavitev>>

 

Z raziskovalno nalogo sem želel ugotoviti, kako so se spremenile šolske kazni v zadnjih treh generacijah. Zanimalo me je, kaj učitelji danes ukrenejo, če posamezni učenci motijo pouk ali kršijo šolski red. Do rezultatov sem prišel na podlagi anketiranja učencev, ti so anketirali še svoje starše in stare starše, ter na podlagi anketnega vprašalnika, ki so ga reševali učitelji naše šole. Več v povzetku>>

PowerPoint predstavitev>>

 

Raziskovali sva slavnostna oblačila na valetah ob zaključku osnovne šole. Anketirali sva 25 nekdanjih učencev, staršev in učiteljev, obiskali pet trgovin s slavnostnimi oblačili v Dobu, Domžalah in Ljubljani ter analizirali dokumentarne skupinske fotografije z valet od leta 1997 do 2007. Pred začetkom raziskovanja sva postavili dve hipotezi, od katerih se ena ni potrdila. Potrdila se je hipoteza, da so med slavnostnimi oblačili deklet prevladovale enodelne obleke različnih barv, fantje pa so bili oblečeni v svečane srajce in temne hlače. Več v povzetku>>

PowerPoint predstavitev>>

 

Cilj našega raziskovanja je bila primerjava oblačilne kulture šolskih otrok v prvi polovici 20. stoletja in danes. Analizirali smo nekaj dokumentarnih fotografij in anketirali 9 starejših domačinov ter 55 učencev 7. razreda OŠ Rodica. Ugotovili smo, da so bile razlike v oblačenju med spoloma nekoč veliko večje kot danes. Deklice so nosile dolge kariraste obleke, ki so segale čez kolena, danes pa večina deklet, podobno kot dečki, nosi hlače in različne majice. Danes so oblačila zelo praktična za nošenje, včasih pa ni bilo tako. Več v povzetku>>

PowerPoint predstavitev>>

 

V raziskovalni nalogi sva želeli ugotoviti, kaj učence motivira za ukvarjanje s športom, kakšne vrednote imajo, kakšne prednosti ter slabosti prinaša ukvarjanje s športom ter še veliko drugega. Anketirali sva 53 učencev naše šole od 3. do 9. razreda, ki so v letošnjem šolskem letu pridobili status športnika. Predvidevali sva, da športnike motivirajo predvsem športni uspehi, trenerjeva spodbuda in prijetno druženje s prijatelji v klubu. Raziskava je pokazala, da je zanje poleg tega pomembna sprostitev in razvijanje lastnih sposobnosti. Več v povzetku>>

PowerPoint predstavitev>>

Za raziskovalno nalogo Pri nas pa po slovensko, sva se odločili, ker naju je zanimalo, koliko gostinskih lokalov ima slovensko (domače) in koliko tuje (prevzeto) ime. Postavili sva hipotezo, da je med gostinskimi lokali več tujih imen kot slovenskih. Anketirali sva 116 učencev 7. in 9. razreda OŠ Rodica ter 62 gostov, uslužbencev in lastnikov gostinskih lokalov. Bili sva prijetno presenečeni, ko sva ugotovili, da je bilo med dvaindvajsetimi imeni gostinskih lokalov, ki sva jih raziskali, samo šest tujih imen. Več v povzetku>>

PowerPoint predstavitev>>

V raziskovalni nalogi sva ugotavljali, katera so stara hišna imena v Srednjih in Spodnjih Jaršah. Za osnovni pisni vir sva vzeli Status animarum, ki ga hranijo v mengeškem župnijskem uradu. Na osnovi tega in s pomočjo domačinov sva izdelali karto, iz katere je razvidno, kje so se ta stara hišna imena ohranila do danes. Ugotovili sva, da večina hišnih imen izvira iz imen lastnikov hiš (41 %), npr. Jozeljček, Tomažek, Žibert, Mohor, Janček, Pepa itd. Veliko je hišnih imen, ki izvirajo iz poklicev, npr. Malenska (mlinska), Kovač, Stari mežnar, Šuštar in poimenovanja živali, npr. Murenc, Kravar, Zajec, Polž, Mlakar. Več v povzetku>>

Cilj raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kdo so prebivalci novega naselja in kakšna je gostota pozidave ter dograjenost stavb. Z anketiranjem 25 stanovalcev novega naselja sva ugotovila, da so odrasli prebivalci novega naselja stari večinoma 31 do 50 let in živijo v štiričlanskih družinah. Večina se jih je priselila iz Ljubljane. Med odraslimi prevladuje visokošolska ali višješolska izobrazba (49 %), zaposleni pa so v Ljubljani (77 %), kamor se vozijo z osebnim avtomobilom. Prvi lastniki novih hiš so pričeli z gradnjo leta 2002, večina pa leta 2004. Ta kraj so izbrali zaradi lepe okolice ob Kamniški Bistrici (46 %) in zaradi ugodne cene (28 %). Večina hiš je podkletenih (88 %). Vse hiše so stanovanjske, le ena ima poleg tega tudi obrtno dejavnost. Več v povzetku>>

V raziskovalni nalogi smo želele ugotoviti, kako so se mladi sporazumevali na daljavo pred 40-timi leti in kako danes. V raziskavo je bilo vključenih 21 starejših oseb, starih nad 40 let, in 100 šolskih otrok iz 4. in 8. razreda. Ugotavljamo, da je 95 % starejših anketirancev v mladosti pisalo pisma, 90 % jih je pošiljajo tudi razglednice. 57 % starejših še danes občasno napiše pismo, 81 % pa jih še piše razglednice. Mladi četrtošolci še ne pišejo pisem, med osmošolci pa je takšnih le 25 %. V času mladosti starejših anketirancev telefon še ni bil povsem običajna oblika komunikacije na daljavo. Uporabljalo ga je le 29 % anketirancev. Danes ga uporabljajo vsi, 86 % starejših pa ima tudi mobilne telefone. Več v povzetku>>

V raziskovalni nalogi sva želeli ugotoviti, katere predmeti so bili v prostorih 400-let stare večinoma lesene Kofutnikove domačije in kako so bili ti razmeščeni v njih. Opravili sva natančen popis predmetov v stanovanjskem in gospodarskem delu domačije. Osrednji prostor je bil hiša, v kateri so imeli krušno peč, bogkov kot, mizo, klopi, dve postelji, šivalni stroj, pisalno mizo in omaro. V hiši so obedovali, molili, delali razna ročna dela ter se greli ob krušni peči. Več v povzetku>>

Ker bodo Osolinov mlin v bližnji prihodnosti podrli, sva si za cilj raziskovalne naloge zastavili raziskati tiste značilnosti in drobce iz življenja tega mlina, ki do sedaj še niso bili raziskani ali zapisani. Opuščen mlin sva natančno premerili in narisali skice posameznih prostorov, ki se nahajajo v treh etažah, vse naprave pa sva fotografirali in popisali. Osolinov mlin je po nacionalizaciji leta 1948 deset let obratoval v okviru Mlinske industrije Domžale, nato deset let kot samostojni Kmečki mlin Jarše, od leta 1968 dalje pa v okviru Kmetijskega poskusnega centra Jablje. Po denacionalizaciji leta 1995 so ga prevzeli potomci Mihaela Osolina in v njem mleli do oktobra 2000.

Majdičeva družina je bila vse do 2. svetovne vojne zelo premožna, pomembno pa je tudi prispevala k razvoju naših krajev. Peter Majdič (1823-1908), lastnik velikega valjčnega mlina v Zgornjih Jaršah, je imel posebno velike zasluge pri izgradnji kamniške železnice skozi Jarše in Domžale. Na zborovanju za gradnjo kamniške proge 6. oktobra 1886 v Ljubljani je kupil večje vsote delnic, za železniško progo pa odstopil tudi največ zemljišča. Zaradi tega gradnje niso več načrtovali skozi Mengeš, ampak skozi območje tedanje občine Jarše.

V šoli smo se učili o celici. Zvedela sva, da je nosilka vseh naših lastnosti tako imenovana DNK. Spraševala sva se, kako čudovita ustvarjalka je narava, da je toliko informacij spravila na tako majhno mesto. Ker so že leta 1928 odkrili in videli vijačnico, sva se spraševala, če lahko dandanes to vidi že navaden človek. Ko nama je učiteljica predlagala, da bi naredili poizkus, kjer bi videli dvojno vijačnico, sva se takoj strinjala s tem. S prvovrstno vajo bi se rada pravzaprav prepričala, kakšna je molekula DNK pred najinimi očmi; čeprav sva že videla slike in o njej dosti slišala pri pouku.

Cilj raziskovalne naloge je bil preučiti enakopravnost muslimanskih žensk z moškimi v vsakdanjem zasebnem življenju in ugotoviti, ali muslimanski doseljenci v Sloveniji ohranjajo svojo versko tradicijo. Vsi najini muslimanski anketiranci živijo na območju Jarš in Rodice pri Domžalah in so se priselili iz Bosne in Hercegovine. Rezultati anket so pokazali, da pri delitvi dela v družinah ni bistvenih razlik med slovenskimi in muslimanskimi družinami. Potrdila se je večja demokratičnost pri odločanju v družinah v primerjavi z bolj patriarhalnim tipom odločanja v družinah njihovih staršev.

Vedno radi prihajava v biološko učilnico, kjer opazujeva živali. Ponudila se nama je možnost, da odkrijeva kaj zanimivega. Želeli sva delati z živalmi, zato se nama je zdela raziskovalna naloga odlična priložnost, da najine želje uresničiva.  Po premisleku sva se odločili, da bi radi spremljali, kako se razvija življenje. Ker imamo v razredu terarij, v katerem se vsak dan zgodi kaj zanimivega, sva se spraševali, kateri dejavnik odloča o razvoju paličnjakov.

Cilj raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kako se igračke naših starih staršev in staršev razlikujejo od naših najljubših igrač. V ta namen smo anketirali 60 oseb vseh treh generacij, enako število moških in žensk. Ugotavljamo, da se v zadnjem času tako pri fantkih kot pri deklicah bolj kot avtomobilčki in punčke uveljavljajo živalske igračke. Otrokom vseh generacij so največ igračk podarili njihovi starši in so jih dobili večinoma za rojstni dan. Skoraj vsi otroci so dobivali igračke tudi ob posebnih priložnostih, na primer za Miklavža ali Božička. Pri otrocih mlajše generacije pa opažamo, da so veliko najljubših igrač dobili že ob rojstvu.

Osolinov mlin, zadnji izmed številnih mlinov, ki so obratovali v preteklosti na območju Jarš in Rodice, so 19. maja 2006 začeli podirati. Ker je že nekaj let sameval, smo predvidevali, da se bo to nekega dne zgodilo. Zato sva se še pravočasno lotili raziskovanja tega mlina. Natančno sva opisali mlin, ga premerili, skicirali po etažah, slikovno dokumentirali in poiskali ustrezne ustne vire (dolgoletna delavca v njem sta bila domačina Anton Furar in Stane Ivanetič) ter izdelali raziskovalno nalogo, ki že ta trenutek dobiva zgodovinsko-dokumentarni pomen.

 

Domžale, 2006

Cilj raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kje so bila perišča ob Mlinščici v Jaršah in na Rodici ter osvetliti način pranja perila pred uvedbo pralnih strojev v 60-ih letih 20. stoletja. Ugotovili sva, da so gospodinje pred tem prale perilo po dolgotrajnem in napornem postopku. Vse perilo (belo in barvasto) so najprej nekaj časa (običajno čez noč) namakale v lugu, nato so belo perilo kuhale ali žehtale v žehtnem kotlu. Lug so sprva delale iz bukovega pepela, kasneje pa so kuhale milo iz loja in lužnega kamna. Sledilo je »mencanje« perila na rebrastem perivniku, ki so mu rekli ribežen ali rifla. Potem so perilo v škafu (ali s cizo) znosile na obrežje Mlinščice, kjer so ga v tekoči vodi spirale. Vaška perišča so bila ob Mlinščici na približno 200 metrov razdalje drug od drugega, večinoma v bližini nekdanjih mlinov ali žag. Na obrežju sta bili dve stopnici, dolgi 1,5 do 2 metra, na največjem Majdičevem perišču v Zgornjih Jaršah pa 3 do 4 metre. Perice ob večjih cerkvenih praznikih niso prale.

Cilji raziskovalne neloge:

• spoznati izvor staršev in njihovo narečje,
• spoznati narečni govor učencev,
• odnos učencev, katerih materni jezik ni slovenščina, do svojega maternega jezika in slovenščine.

V raziskovalni nalogi sva raziskovali svatovsko oblačilno kulturo v 20. stoletju na območju Domžal. Za prvo obdobje (1900?1920) slikovnega gradiva ni veliko, ker takrat ljudje niso imeli fotografskih aparatov in fotografiranje še ni bilo del svatovskega obredja. Za to obdobje sva dobili le svatbene fotografije naših izseljencev v Ameriki. Za kasnejša obdobja je bilo slikovnega in materialnega gradiva na pretek. Ugotovili sva, da so imele neveste do leta 1960 tako suhe kot sveže poročne šopke. V drugi polovici 20. stoletja pa so imele večinoma šopke iz svežega cvetja. V prvi polovici 20. stoletja so neveste oblekle enodelne bele poročne obleke. V obdobju od 1940 do 1960 so nosile temnejše kostime ali enodelne obleke, ki so jih kasneje še večkrat oblekle kot pražnje oblačilo. Po letu 1961 so prevladovali svetlejši kostimi, v zadnjem obdobju pa se znova uveljavljajo enodelne bele obleke, ki si jih neveste izposodijo v izposojevalnicah.

Za cilj raziskovalne naloge sva si zastavili opisati delovanje mlinskih naprav v Kernovem mlinu v Zalogu pri Cerkljah. V tem mlinu je ohranjenih še veliko starih mlinskih naprav, ki jih vidimo le še redko. Mlin se nahaja v zgornjem toku reke Pšate. Včasih so mlinske naprave poganjala tri vodna kolesa, ki so bila narejena na lopate, danes pa jih poganja vodna turbina. Ta vrti transmisijo ali osrednjo pogonsko os v mlinu, s katero so preko jermenic in jermenov povezane vse mlinske naprave. V mlinu meljejo trije pari mlinskih kamnov. Izklesani so iz naravnega kamna in so stari približno petdeset let. Poleg tega so v mlinu zelo dobro ohranjene stope, ki jih je šest. V stopah še vedno stopajo kašo, ki jo prej oluščijo v kašarju. Včasih so stopali tudi ječmen za ješprenj.

Domžale, 2004

Cilj raziskovalne naloge je bil ugotoviti način življenja v 400 let stari Kofutnikovi hiši v Srednjih Jaršah. Hiša je skoraj v celoti lesena in ima ohranjeno črno kuhinjo ter zelo majhna okna. Izhodišče za opise življenja ljudi je bila knjiga Status animarum, ki jo hranijo v mengeškem župnišču. Na osnovi ustnih in pisnih virov sva predstavili življenje Kofutnikovih od sredine 19. stoletja dalje.

Domžale, 2004

V raziskovalni nalogi se ukvarjava z načinom košnje in spravljanja sena nekoč in danes. V ta namen sva anketirala kmete na območju Srednjih in Spodnjih Jarš pri Domžalah ter izvedla dva obsežna intervjuja pri dveh kmetih na Torovem. Ugotavljava, da se je velikost kmetijskega zemljišča zelo zmanjšala, če so kmetje opustili kmetovanje ali ostala enaka in se povečala, če kmetujejo še danes. Današnji kmetje imajo veliko zemlje v najemu. Kozolcev v Jaršah večinoma ne uporabljajo več za sušenje sena.

Domžale, 2004

V raziskovalni nalogi smo se ukvarjale z nekdanjo umetno strugo Žagane vode. Ker smo želele izvedeti kaj več o tej domžalski mlinščici, ki je danes ni več, smo si za cilj zastavile ugotoviti potek nekdanje struge in ugotoviti, katere vodne naprave so obratovale ob njej. Ugotovile smo, da je struga na območju mesta Domžale zasuta, v preostalem delu pa je močno zaraščena in jo je težko opaziti. O nekdanjem Bertoncljevem mlinu nismo našle pisnih virov, razen omemb, zato smo po daljšem poizvedovanju našle ustne vire, torej ljudi, ki so še delali v tem mlinu in smo na osnovi njihovega pripovedovanja zabeležile kar najbolj verodostojen opis tega nekdaj dokaj velikega mlina. O Krizantovi elektrarni je bilo več pisnih virov, ki smo jih dopolnile z ustnimi viri. Na ta način smo pridobile kar nekaj informacij o že pozabljeni domžalski mlinščici, ki jo danes večina prebivalcev na območju, kjer so še vidni sledovi, ne pozna več.

Domžale, 2004

V raziskovalni nalogi smo hoteli ugotoviti, koliko starih hišnih imen na Rodici je še ohranjenih. Zanimal nas je tudi izvor starih hišnih imen ter njihova izgovorjava. Podatke smo črpali iz pisnih virov v župniji v Mengšu (Status animarum) in ustnih virov. Predvsem se zahvaljujemo domačinoma Mohorju Podbevšku in Sreču Smoletu, ki sta stara hišna imena preverjala skupaj s svojimi sorodniki in znanci na Rodici.

 

Domžale, 2004

Raziskava je potrdila, da je Vir urbanizirano podeželsko naselje, za katerega je značilna močna dnevna migracija prebivalstva v Ljubljano, Domžale in okoliške kraje. Vir je nastal kot obcestno naselje ob Šaranovičevi cesti. Današnji srednji in zgornji del Vira je nastal šele po drugi svetovni vojni. Pred pozidavo je bilo na tem površju največ proda, grmovja in trnja ter travnikov. Na podlagi anketiranja 46 hiš v različnih delih Vira ugotavljamo, da danes Viru prevladujejo parcele velikosti 500 do 600 m2. Velika večina hiš na Viru ima zelenjavni vrt in dvorišče (91 % hiš). Največ prebivalcev se je doselilo iz starega dela Vira (30 %), Domžal in Količevega (po 15 %).

Domžale, 2004

Cilj raziskovalne naloge je analizirati odnos do drugačnih ljudi v našem okolju. Odnos smo skušale presojati z vidika strpnosti kot pozitivne lastnosti, na drugi strani pa z vidika nestrpnosti kot negativne lastnosti. Strpen ali nestrpen odnos do različnih skupin ali posameznikov smo podrobneje ocenile po utemeljitvah odgovorov, ki so jih podali anketiranci.
V raziskavo smo zajele vse učence 8. razredov devetletke OŠ Rodica in njihove starše.
V ta namen smo pripravile dve različici anketnega vprašalnika - za učence in za starše. Vprašalnika sta bila preobsežna, zato smo za podrobnejšo analizo izbrale deset anketnih vprašanj. Rezultate smo prikazale posebej za dekleta in fante ter starše.

Domžale, 2004

V raziskovalni nalogi smo se ukvarjale z zbiranjem kratkih zgodb, ki pripovedujejo o življenju nekdanjih mlinarjev na našem območju, za katerega je značilno, da je ob umetni strugi Mlinščice na vsakih 250 metrov stal en mlin. Poleg tega smo zbirale tudi pregovore o mlinarjih in vsem, kar je povezano z njimi ter se same preizkusile v sestavljanju ugank na to temo. Iz kratkih zgodb smo ugotovile, da je bilo življenje mlinarjev nevarno in težko. V različnih letnih časih so imeli različne težave npr. z listjem jeseni, z ledom in mrazom pozimi. Kljub temu mlinarji nikoli niso bili lačni, saj so imeli vedno zadosti kruha. Pregovori, ki govorijo o mlinarjih, jih označujejo večinoma kot tatove, lažnivce in nepoštenjake. Redko kdo o njih pove kaj dobrega.

Domžale, 2004

.V raziskovalni nalogi obravnavamo 15 vodnjakov na območju Jarš, Rodice in Vira. Vse te vodnjake polni podtalnica. Pred zgraditvijo vodovoda so vodo iz vodnjakov uporabljali za pitje, gospodinjstvo, za napajanje živine in drugo. Večina ljudi je vodo iz vodnjakov uporabljala vse do zgraditve vodovoda, nekateri pa tudi še kasneje. Vodnjaki so globoki od 10 do 25 metrov. Na našem območju so vsi vodnjaki pokriti in imajo črpalko. Vode iz vodnjakov danes ne uporabljajo več, razen pri eni hiši, kjer z njo zalivajo vrt. Večina vodnjakov je betonskih, nekateri pa so narejeni iz kamna ali drugega materiala. Vodnjaki so dokaj dobro ohranjeni, skoraj vsi imajo ohranjeno tudi črpalko. Lastniki dobro skrbijo za svoje vodnjake, saj se še spominjajo, kako koristni so bili v preteklosti. Večina jih je pripravljena obnoviti.

Domžale, marec 2003

.

V raziskovalni nalogi obravnavava 11 kozolcev na območju Jarš in Rodice. V okolici teh naselij so kozolci zelo pogosti. Anton Melik uvršča naše kraje v območje, kjer kozolci služijo kot edini način za sušenje v preteklosti. Na žalost so nekateri kozolci danes v zelo slabem stanju. Večina kozolcev je nekoč služila shranjevanju in sušenju sena ter žita, sedaj pa jih uporabljajo kot skladiščni prostor. V našem okolišu prevladujejo enojni stegnjeni kozolci, kozolci s plaščem in toplarji. Največ kozolcev je bilo zgrajenih pred letom 1930. Več kot polovica kozolcev je lesenih, ostali imajo betonske stebre. Večina kozolcev ima opečnato streho. Lastnikom se obnova kozolca večinoma ne zdi potrebna, vendar jih nameravajo ohraniti.

Domžale, marec 2003

.

Za cilj raziskovalne naloge sva si postavila ugotoviti starost in druge značilnosti starih hiš v naseljih Zgornje, Srednje in Spodnje Jarše ter na Rodici. V raziskavo je vključenih deset starejših hiš. Med njimi je najstarejša Kofutnikova hiša v Srednjih Jaršah, ki je po strokovnih ocenah Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Kranja stara 350 do 400 let. Ena tretjina hiš je bila zgrajena v obdobju med letoma 1826 in 1850, druga v obdobju med 1875 in 1900, 20 % pa po letu 1900. Vsem hišam je skupno, da stojijo ob cesti. Polovica hiš je že doživela obnovo, druga polovica pa ne. Število ljudi, ki so bivali v teh hišah je danes veliko manjše kot nekoč (nekoč povprečno sedem ljudi, danes le en prebivalec). Hiše na tem območju so večinoma pritlične. Kot gradbeni material prevladuje opeka.

Domžale, marec 2003