Mlinščico so naši predniki izkopali pred več kot 330 leti (najstarejši pisni vir sega v leto 1674). Leta 1899 so vsi takratni uporabniki vodne moči ustanovili Vodno zadrugo ob naši desnoobrežni Mlinščici, ki je natančno urejala pravice in dolžnosti uporabnikov vode (delovala je do leta 1962). Ob Kamniški Bistrici je bilo v preteklosti še osem drugih mlinščic, od katerih sta dve povsem opuščeni in zasuti (Šmarska mlinščica in domžalska mlinščica Žagana voda), ostale pa tečejo še danes. Naša HOMŠKA MLINŠČICA je za Homškim hribom speljana iz Kamniške Bistrice in se po 10 kilometrih toka pri Mali Loki vanjo spet izlije. Pred sto leti je gnala najmanj 16 mlinov, šest žag in dve kovačiji. Vodne naprave so stale ob njeni strugi približno na vsakih 250 metrov. Danes so te naprave opuščene, voda pa poganja nekaj malih vodnih elektrarn, ki proizvajajo električno energijo. V srednjem delu njene struge, na območju Jarš in Rodice, kjer je na razdalji kilometra in pol še pred 50. leti obratovalo sedem mlinov, dve žagi in ena kovačija, smo speljali Učno pot ob Mlinščici. Na učni poti doživimo utrip živahnosti Mlinščice in Kamniške Bistrice, opazujemo številne sledove nekdanje izrabe Mlinščice in spoznamo izrabo vodne moči danes. Učna pot je krožno speljana z začetkom in koncem pred OŠ Rodica. Dolga je tri kilometre; da jo prehodimo in si ogledamo zanimivosti ob njej, pa potrebujemo najmanj dve do tri ure časa. Na pot vas lahko popeljejo tudi vodiči - učenci OŠ Rodica. Želimo vam prijeten sprehod po Učni poti ob Mlinščici.

Struga Mlinščice med Spodnjimi Jaršami in Rodico		Struga Mlinščice na istem mestu pozimi		Struga Mlinščice pod nekdanjim Trnavčevim mlinom na Rodici

1. Informativna tabla pred OŠ Rodica

Informativna tabla je postavljena na zahodni strani šolske stavbe, na Kettejevi ulici 13, na Rodici. Ob njej se seznanimo s potekom Učne poti ob Mlinščici in si ogledamo mlinski kamen, ki je nekoč mlel žito v Slabičevem mlinu s Spodnjih Jaršah.

POSTANKI IN OPAZOVALIŠČA: Točka 1: Informativna tabla pred Osnovno šolo Rodica Domžale Točka 2: Most čez Kamniško Bistrico Točka 3: Sotočje Pšate in Kamniške Bistrice Točka 4: Ostaline Osolinovega mlina v Srednjih Jaršah, sledovi vaškega perišča in Kofutnikova domačija, ena najstarejših domačij na domžalskem območju Točka 5: Kraljev mlin in Juhantova kovačija v Srednjih Jaršah Točka 6: Slabič mlin in elektrarna v Spodnjih Jaršah Točka 7: Klemenčeva elektrarna v Spodnjih Jaršah; naravna struga Mlinščice Točka 8: Trnavčeva mlin in žaga na Rodici Točka 9: Dolganova elektrarna na Rodici

 

2. Most čez Kamniško Bistrico

 

Reka Kamniška Bistrica je nekoč prestavljala svojo strugo med Jaršami in Količevim v širini 200 metrov, po letu 1970 pa je bila regulirana. Reka ima izrazit hudourniški značaj, saj je najvišja voda lahko tudi 240 krat višja od najnižje. Ima snežno-dežni rečni režim, kar pomeni, da ima najvišjo vodo spomladi in jeseni, najnižjo pa pozimi in poleti. Ob strugi so bile položene zbirne cevi za odpadne vode iz gospodinjstev, ki se prečiščuje v Centralni čistilni napravi v Domžalah. Naselja so se danes že povsem približala utrjenim brežinam.

Pogled na Kamniško Bistrico z mostu med Spodnjimi Jaršami in Virom v času poletne suše		Pogled na Kamniško Bistrico z istega mostu po nekajdnevnem jesenskem deževju		Pogled na Kamniško Bistrico z istega mostu pozimi

 

3. Sotočje Pšate in Kamniške Bistrice

Umetni razbremenilni kanal Pšate, ki odvaja visoke vode iz Pšate pred Mengšem, se v Zgornjih Jaršah izteka v Kamniško Bistrico. Starejša umetna struga Mlinščice teče pod kanalom Pšate, ki je bil zgrajen pred nekaj več kot 50. leti. Ob Mlinščici je v Zgornjih Jaršah do leta 1952 obratoval Zalokarjev mlin. Nekaj sto metrov višje, kjer danes stoji tovarna Induplati, pa je do požara leta 1922 stal in obratoval velik industrijski Majdičev mlin.

Sotočje umetnega kanala Pšate in Kamniške Bistrice		Mlinščica in stavba nekdanjega Zalokarjevega mlina v Zgornjih Jaršah		Struga (starejše) Mlinščice pod (mlajšo) umetno strugo Pšate v Zgornjih Jaršah

 

4. Osolinov mlin v Srednjih Jaršah

Osolinov mlin je edini mlin na tem območju, ki je preživel nacionalizacijo (1948) in denacionalizacijo (1995). Vodna moč že dolgo ni več zadoščala, zato je mlinske naprave poganjal elektromotor. Ob mlinski stavbi sta do leta 2001 stala dva velika žitna silosa. V zadnjem obdobju svojega obratovanja se je mlin usmeril v mletje polnovredne moke iz pšenice in rži. Zaradi nespodbudnih cen moke na tržišču se mletje ni več splačalo, zato so mlin v oktobru 2000 opustili.

Osolinov mlin v Srednjih Jaršah spomladi 2000, ko je še obratoval		Osolinov mlin vodne moči Mlinščice že dolgo ni več izkoriščal.		Zadnja stran opuščene mlinske stavbe Osolinovega mlina

 

5. Kraljev mlin in Juhantova kovačija v Srednjih Jaršah

Kraljev mlin na desnem bregu Mlinščice je za pogon svojih naprav izrabljal tri četrtine vodne moči Mlinščice, Juhantova kovačija na levem bregu pa preostalo četrtino. Mlin je obratoval do leta 1959, vodno kolo, ki je poganjalo kovaške stroje, pa je bilo opuščeno po požaru leta 1976. Kovaška tradicija se v dveh obratih nadaljuje še danes.

Novozgrajena stavba na mestu nekdanjega Kraljevega mlina in Juhantove kovačije		Struga Mlinščice je na tem mestu razdeljena v dva dela: voda v ožjem delu struge je poganjala kovaške stroje, v širšem delu pa mlinske naprave		Mlinski kamen in slika nekdanjega Kraljevega mlina pred Osolnikovo domačijo

 

6. Slabičev mlin v Spodnjih Jaršah

Do tod pridemo mimo kapelice, ki jo je leta 1896, po uspešni obnovi mlina, dal zgraditi Matija Slabič. Lastniki nekdaj kmečkega mlina so zaradi opuščanja kmetovanja začeli mleti za velika industrijska podjetja. Poleg žita so mleli še krompir, sojo, maniok, kakav in fižol. Zaradi mlinarjeve bolezni je mlin leta 1973 prenehal obratovati. V letu 2001 so obnovili turbino, ki izrablja vodno moč Mlinščice za pridobivanje električne energije.

Slabičeva kapela s stavbo nekdanjega Slabičevega mlina v ozadju		Del stavbe nekdanjega Slabičevega mlina ob Mlinščici¸v katero je sedaj vgrajena turbina		Dvignjena zapornica pri nekdanjem Slabičevem mlinu, kadar turbina ne obratuje

 

7. Klemenčeva elektrarna na Rodici

Le 70 m pod nekdanjim Slabičevim mlinom je bilo leta 1987 v strugo Mlinščice vgrajeno manjše vodno kolo, to poganja generator, ki proizvaja nekaj malega električne energije za domače potrebe. Vodno kolo se danes le redko vrti, ker malenkostno zmanjšuje moč Slabičevi elektrarni. To dokazuje, kako natančno so naši predniki načrtovali vodne naprave na Mlinščici, ki so smele stati v razmaku najmanj 250 metrov, da niso jemale vodne moči sosednji vodni napravi.

Vodno kolo Klemenčeve elektrarne na Rodici		Vodno kolo je v zimskem času ujeto v ledeno skorjo.		Vodno kolo poganja generator, električna energija pa se shranjuje v akumulatorju.

 

8. Trnavčeva mlin in žaga na Rodici

Na desnem bregu Mlinščice stoji stavba nekdanjega Trnavčevega mlina, ki je kot manjši kmečki mlin obratoval do leta 1955. Na levem bregu Mlinščice je obratovala žaga, ki je z delovanjem prenehala leta 1970. Danes vodna moč Mlinščice na tem umetnem padcu ni izkoriščena.

Stavba nekdanjega Trnavčevega mlina je zadnjih sto let ostala skoraj nespremenjena.		Struga Mlinščice ob nekdanjem mlinu in žagi v zimskem času		V strugi so bila štiri majhna vodna kolesa, ki so poganjala mlinske naprave in eno veliko vodno kolo za pogon žage.

 

9. Dolganova elektrarna na Rodici

Do leta 1935 je na tem mestu voda poganjala Šmonov mlin in žago, potem pa Hojakovo žago, ki pa je bila po 2. svetovni vojni nacionalizirana. Kmalu po tem, ko je bil leta 1961 obrat združen s Slovenijalesom Radomlje, so ga opustili. Na tem mestu je 1989. leta domačin Dušan Dolgan pričel graditi manjšo elektrarno, ki je z obratovanjem začela leta 1997. Od tod nadaljuje Mlinščica svoj tok proti Domžalam, kjer preide v podzemne kanale. Zato je danes njen pretok za pol manjši kot pred 100 leti (danes 1 m3/sek., pred 100 leti 2 m3/sek), kar onemogoča donosno izkoriščanje njene vodne moči v vsem njenem toku.

Kljub nizkim temperaturam pozimi Dolganova elektrarna na Rodici obratuje.		Zajezena voda Mlinščice teče skozi rešetke in nato poganja turbino Dolganove elektrarne.		Mlinščica nadaljuje svoj tok proti Domžalam, kjer je speljana v podzemne kanale.

 

Šolski UNESCO klub

 

OŠ Rodica, Kettejeva 13, Domžale, telefon in fax: 01/7219-530

Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun, prof. e-pošta: vilma.vrtacnik-mercun@guest.arnes.si