|
|
|
Avtorice: Katja Bigec, Katja Klopčič in Tjaša Zupanek
Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun, prof. geogr. in soc.
Domžale, marec 2003
POVZETEK |
V raziskovalni nalogi obravnavamo 15 vodnjakov na območju Jarš, Rodice in Vira. Vse te vodnjake polni podtalnica. Pred zgraditvijo vodovoda so vodo iz vodnjakov uporabljali za pitje, gospodinjstvo, za napajanje živine in drugo. Večina ljudi je vodo iz vodnjakov uporabljala vse do zgraditve vodovoda, nekateri pa tudi še kasneje. Vodnjaki so globoki od 10 do 25 metrov. Na našem območju so vsi vodnjaki pokriti in imajo črpalko. Vode iz vodnjakov danes ne uporabljajo več, razen pri eni hiši, kjer z njo zalivajo vrt. Večina vodnjakov je betonskih, nekateri pa so narejeni iz kamna ali drugega materiala. Vodnjaki so dokaj dobro ohranjeni, skoraj vsi imajo ohranjeno tudi črpalko. Lastniki dobro skrbijo za svoje vodnjake, saj se še spominjajo, kako koristni so bili v preteklosti. Večina jih je pripravljena obnoviti.
ABSTRACT |
In the research paper fifteen wells in the areas of Jarše, Rodica and Vir have been studied. All these wells are filled by underground water. Before constructing the waterworks, they used the water from the wells for drinking, housework, watering cattle etc. Most people had used water from wells as long as waterworks were built, but some of them continued using it even after the construction of the wells. Wells are 10-25 m deep. In the above mentioned areas all the wells are covered and have a pump. Water from wells is not used nowadays except for one house, which uses it for watering the garden. The majority of wells are made of concrete, rock and some other material. The wells are in a good condition and almost all of them have a well preserved pump as well. The owners take good care of their wells for they can remember how useful they once were. Therefore, most of them are ready to renew the wells.
PREDSTAVITEV VODNJAKOV NA OBMOČJU RODICE, JARŠ IN VIRA |
1. Slabičev vodnjak
 |
Vodnjak je pripadal Bedenikovi domačiji v Spodnjih Jaršah. Na pokrovu je napisana letnica zgraditve vodnjaka (novembra 1949). Postavljen je povsem zraven hiše. Vodo so do zgraditve vodovoda uporabljali za vse potrebe: za pitje, kuhanje, za napajanje živine, pranje itd. Polni ga podtalnica. Globok je 11 metrov in je devet metrov zabit. Pokrit je z betonskim pokrovom šesterokotne oblike. Na sredi pokrova ima veliko črpalko za črpanje vode, pred njim pa manjšo pipo. Dopustili bi, da ga obnovijo za javni ogled. |
| Slabičev vodnjak v Spodnjih Jaršah |
2. Joželčkov vodnjak
Joželčkov vodnjak v Spodnjih Jaršah je bil zgrajen pred 80. leti. Uporabljali so ga do zgraditve vodovoda in sicer za vse, tudi za napajanje živine. Polni ga podtalnica. Globok je 9 metrov in 9 metrov zabit. Presahnil je med leti 1970 in 1975. Zgrajen je iz železa in betona. Danes je pokrit z betonsko ploščo in opuščen.
3. Kovačev vodnjak
Kovačev vodnjak v Srednjih Jaršah je bil zgrajen okrog leta 1948. Uporabljali so ga do leta 1976 in sicer za vse: za gospodinjstvo in za napajanje živine. Danes ga ne uporabljajo več. Globok je 18 metrov. Med tem je enkrat presahnil in sicer leta 1976. Vodnjak je betonski, nekoč je imel tudi črpalko. Jašek ima približno meter premera. Dopustili bi obnovitev. Vhod vanj se danes nahaja sredi kovaške delavnice, zato ga
ni bilo mogoče fotografirati.
4. Pirnatov vodnjak
 |
Pirnatov vodnjak v Srednjih Jaršah je bil zgrajen 9. 5. 1928. Uporabljali so ga do zgraditve vodovoda za vse potrebe v gospodinjstvu in za napajanje živine. Polni ga podtalnica. Globok je 20 metrov. Presahnil je vsako zimo. Vodnjak je zgrajen iz betona in je mizastega horizonta. Danes nima več črpalke. |
| Pirnatov vodnjak v Srednjih Jaršah |
5. Tomažkov vodnjak
 |
Vodnjak pripada Tomažkovi domačiji v Srednjih Jaršah. Zgrajen je bil leta 1843 in so ga uporabljali za pitno vodo. Danes ga uporabljajo samo še za zalivanje. Polni ga podtalnica. Globok pa je 22 metrov. Vodnjak je talnega horizonta in ima pipo. |
| Tomažkov vodnjak v Srednjih Jaršah |
6. Poljanškov vodnjak
 |
Vodnjak pripada Poljanškovi domačiji na Viru. Zgrajen je bil leta 1948 in so ga uporabljali za pitno vodo do leta 1968. Skopan je sedem metrov globoko, sedem metrov pa je zabit. Na zunaj je vodnjak pokrit, mizastega horizonta in brez črpalke. Dopustili bi obnovitev. |
| Poljanškov vodnjak na Viru (Papirniška ulica) |
7. Levčev vodnjak
 |
Vodnjak je bil zgrajen leta 1953. Vodo iz njega so uporabljali za pitje do zgraditve vodovoda. Globok je 20 metrov. Vodnjak je betonski, mizastega horizonta s šesterokotnim pokrovom, na katerem je črpalka zelene barve. Dopustili bi, da ga obnovijo za javni ogled. |
| Levčev vodnjak na Viru (Žnidaršičeva ulica) |
8. Urbanijev vodnjak
 |
Kdaj je bil Urbanijev vodnjak zgrajen, ni znano. Uporabljali so ga do zgraditve vodovoda za vse potrebe: tudi za pranje in napajanje živine. Globok je 13 metrov. Vodnjak je talnega horizonta in ima črpalko, ki je srebrne barve. |
| Urbanijev vodnjak na Viru (Umekova ulica) |
9. Prelovškov vodnjak
 |
Vodnjak je bil zgrajen okrog leta 1960. Vodo iz njega so uporabljali za pitje do okrog leta 1970. Globok je12 metrov. Vodnjak je mizastega horizonta in ima šesterokoten betonski pokrov in črpalko iz sive litine. |
| Prelovškov vodnjak na Viru (Maistrova ulica) |
10. Šmejcev vodnjak
 |
Vodnjak je bil zgrajen leta 1962. Za pitno vodo so ga uporabljali do zgraditve vodovoda. Vodo iz njega so uporabljali tudi za zalivanje, pranje in za vse druge potrebe. Vodnjak je sedem metrov skopan in devet metrov zabit. Dopustili bi njegovo obnovo. Presahnil je, ko ni bilo dežja. Jašek je zgrajen iz proda iz Bistrice. Ima mizasti pokrov v kvadratni obliki s porezanimi koti. |
| Šmejcev vodnjak na Viru (Linhartova ulica) |
11. Kolblnov vodnjak
 |
Vodnjak je bil zgrajen leta 1957. Vodo iz njega so uporabljali do leta 1985 za pitje in zalivanje. Globok je okoli 20 metrov. Presahnil je v sušnih obdobjih. Zgrajen je iz betona. Ima mizasti horizont kvadrataste oblike s porezanimi koti. Črpalka je rjave barve. |
| Kolblnov vodnjak na Viru (Linhartova ulica) |
12. Šuštarjev vodnjak
 |
Vodnjak je bil zgrajen pred 150 leti. Vodo iz njega so uporabljali do zgraditve vodovoda za vse potrebe. Globok je 23 metrov. Polni ga podtalnica. Vodnjak je betonski, mizastega horizonta, s črpalko. |
| Šuštarjev vodnjak v Srednjih Jaršah (Rudniška ulica) |
13. Prašnikarjev vodnjak
 |
Vodnjak je bil zgrajen pred približno 60 leti. Vodo iz njega so uporabljali za pitje, zalivanje, za hrano in drugo do zgraditve vodovoda. Polni ga podtalnica. Globok je 12 metrov. Je velik betonski, mizastega horizonta z osmerokotnim pokrovom, črpalka je zelene barve. Dopustili bi, da bi ga obnovili. |
| Prašnikarjev vodnjak na Količevem |
14. Heridov vodnjak
 |
Vodnjak je bil zgrajen leta 1955. Vodo iz njega so uporabljali do zgraditve vodovoda. Uporabljali so jo za vse potrebe. Polni ga podtalnica. Izkopan je pet metrov globoko in devet metrov zabit. Presahnil je, ko je bilo suho leto. Vodnjak je betonski, talnega horizonta z ohranjeno črpalko. Usposobili za uporabo pa bi ga bolj težko, saj je nivo vode upadel. |
| Heridov vodnjak na Viru (Maistrova ulica) |
15. Vaški vodnjak v Srednjih Jaršah
Zgrajen je bil leta 1860. Vodo iz njega so uporabljali vsi vaščani, ki sami niso imeli vodnjaka. Vodo so uporabljali za pitje, gospodinjstvo in za napajanje živine vse do leta 1980. Polni ga podtalnica Kamniške Bistrice. Globok je 25 metrov. Presahnil je leta 1957. Vodnjak je pokrit in brez črpalke. Dopustili bi, da bi ga obnovili in ga usposobili za javne oglede.
 |
 |
| Vaški vodnjak v Srednjih Jaršah nekoč, povzeto S. Stražar: 1988, str. 35 |
Vaški vodnjak v Srednjih Jaršah se nahaja ob Jarški cesti. |
ZNAČILNOSTI VODNJAKOV NA OBMOČJU RODICE, JARŠ IN VIRA |
Naša raziskovalna naloga je potekala od začetka novembra 2002 do konca marca 2003. Naš cilj je bil raziskati ohranjenost vodnjakov na Rodici, v Jaršah in Viru. Raziskale smo 15 vodnjakov, čeprav jih je še veliko več. Podatke smo pridobile z anketiranjem domačinov. Pri nekaterih hišah nismo dobile sogovornikov, ker ljudi ni bilo doma. Zato v raziskovalno nalogo niso zajeti vsi vodnjaki na tem območju. Za raziskovanje še preostalih vodnjakov bi potrebovale še veliko dodatnega časa.
| Večina vodnjakov je bila zgrajenih po letu 1951 (40%), 27% med letoma 1931 in 1950, 20% pa pred letom 1900. |  |
 |
Vodnjake so uporabljali za pitno vodo do zgraditve vodovoda, nekatere pa tudi še po tem. |
| Vodo iz vodnjakov so uporabljali za pitje, za gospodinjstvo, za napajanje živine in vse druge potrebe. |  |
 |
Vode iz vodnjakov danes ne uporabljajo več, razen iz Tomažkovega vodnjaka, kjer jo še vedno uporabljajo za zalivanje.
|
| Vse vodnjake polni podtalnica, ki se nahaja v produ in pesku Kamniškobistriške ravni. |  |
 |
Pet vodnjakov je globokih 10 do 14 metrov in pet 19 do 22 metrov. Trije so globoki 15 do 18 metrov. Najgloblja pa sta Šuštarjev vodnjak (23 metrov) in vaški vodnjak v Srednjih Jaršah (25 metrov). |
| Večina vodnjakov (80 %) je občasno presihala in sicer zaradi suše in nizke zimske vode. Med tistimi vodnjaki, ki niso nikoli presihali, sta tudi naša najgloblja vodnjaka: Tomažkov (22 m) in Šuštarjev vodnjak (23 m). |
 |
 |
Vsi vodnjaki so cevnega tipa, pokriti, s črpalko za črpanje vode. Njihovo notranjost nam prikazuje slika 3. |
Deset vodnjakov je betoniranih. Tomažkov vodnjak je narejen iz skal, Šmejcev iz proda, dva pa sta iz sive litine. |
 |
 |
Trije vodnjaki so talnega horizonta, deset pa mizastega. Pokrov pri vodnjakih mizastega horizonta je večinoma šesterokoten (šest vodnjakov), osmerokoten (trije vodnjaki) ali kvadrataste oblike (dva vodnjaka). Pet vodnjakov je pokritih, brez črpalke, ostali pa imajo črpalke s kovinskimi pipami lepo ohranjene. |
| Samo pri Tomažkovem vodnjaku imajo ohranjene tudi posode za vodo, medtem ko so črpalne naprave ohranjene pri desetih vodnjakih. |  |
 |
Tovarna Helios v okviru svojega ekološkega programa vsako leto razpisuje natečaj za obnovo vodnjakov. Zato smo naše sogovornike povprašali, če bi dopustili, da bi njihove vodnjake obnovili in spet usposobili za črpanje vode. Večina lastnikov si želi, da bi vodnjake obnovili. |
RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK |
Vodnjaki na našem območju so bili izkopani, nato pa še več metrov zabiti v peščena tla. Skupna globina posameznih vodnjakov (izkopanih in zabitih) znaša od 12 do 25 metrov. Najstarejši vodnjak je bil izkopan leta 1843, naslednji 1860, ostali pa po letu 1900. Večinoma so okrogli jaški grajeni iz betona, zgoraj pa so pokriti in imajo črpalko. Večina vodnjakov (67 %) je mizastega horizonta, 20 % je talnega horizonta, 13 % v raziskavo vključenih vodnjakov pa je pokritih in opuščenih. Večina vodnjakov (67 %) ima ohranjene črpalke za črpanje vode. Vodo iz vodnjakov so uporabljali za pitno vodo in vse druge potrebe, dokler niso zgradili vodovoda. Vodnjake je polnila talna voda, ki je včasih tudi presahnila, predvsem v času dolgotrajne suše, zimske nizke vode ali v primeru zgraditve globljih vodnjakov v bližini. Med tistimi vodnjaki, ki niso nikoli presihali, sta tudi dva najgloblja vodnjaka: Tomažkov (22 m) in Šuštarjev vodnjak (23 m). Lastniki vodnjakov so večinoma pripravljeni vodnjake tudi obnoviti.
Naša raziskava žal ne zajema vseh vodnjakov na tem območju. Kljub temu upamo, da smo razkrile vsaj nekaj zanimivosti o vodnjakih na območju Rodice, Jarš in Vira.
Na podlagi našega raziskovalnega dela predlagamo, da se obnovi predvsem zelo globok vaški vodnjak v Srednjih Jaršah (globina 25 m), ki je bil nekoč pomemben za vse vaščane, ki sami niso imeli vodnjaka. Poleg opisanih vodnjakov, katerih lastniki si želijo obnove, pa predlagamo tudi obnovo Škofičevega vodnjaka v Spodnjih Jaršah, ki ima zelo lep okrogel kamnit obod in zgornji leseni del.
