Osnovna šola Rodica - raziskovalne naloge

Raziskovalna naloga s področja etnologije

Avtorja: Klemen Kos in Žiga Zupanek

Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun, prof. geogr. in soc.

Domžale, marec 2003

V raziskovalni nalogi obravnavava 11 kozolcev na območju Jarš in Rodice. V okolici teh naselij so kozolci zelo pogosti. Anton Melik uvršča naše kraje v območje, kjer kozolci služijo kot edini način za sušenje v preteklosti. Na žalost so nekateri kozolci danes v zelo slabem stanju. Večina kozolcev je nekoč služila shranjevanju in sušenju sena ter žita, sedaj pa jih uporabljajo kot skladiščni prostor. V našem okolišu prevladujejo enojni stegnjeni kozolci, kozolci s plaščem in toplarji. Največ kozolcev je bilo zgrajenih pred letom 1930. Več kot polovica kozolcev je lesenih, ostali imajo betonske stebre. Večina kozolcev ima opečnato streho. Lastnikom se obnova kozolca večinoma ne zdi potrebna, vendar jih nameravajo ohraniti.

Our research work deals with eleven hayracks in the area of Jarše and Rodica. According to Anton Melik hayracks with roofs predominate in this area as the only way of drying crops and hay in the past. Unfortunately some of them are in a very bad condition. The primary drying function has changed into the storing function mostly. Mainly there are three types of hayracks in this area: the single stretched hayrack, the stretched hayrack with a »cloak« (extension roof) and the double stretched hayrack. A great majority of hayracks were built before 1930. More than a half of them are made of wood and covered with tiles. Usually hayracks don't have any ornaments. Despite a very bad condition of some of the hayracks, their owners don't have any need to reconstruct them, however, hopefully, most of them will be saved for the future.

V raziskavo so zajeta naselja Spodnje in Srednje Jarše ter Rodica, ki se nahajajo severno od Domžal. Nekdaj so bila to manjša podeželska naselja ob vzhodnem robu Mengeškega polja, ob Kamniški Bistrici in njeni Mlinščici. Danes so se močno povečala in urbanizirala ter zrasla skupaj z Domžalami. Spremenil se je tudi način življenja ljudi. Medtem, ko se je še pred 100 leti večina ljudi preživljala s kmetijstvom, danes pravih kmetov skoraj ne najdemo več. Kozolci in toplarji so zato izgubili svojo prvotno vlogo. Še vedno pa nas spominjajo na našo kulturno dediščino in krasijo zunanji izgled današnjih naselij.

1. Zalarjev dvojni kozolec na Rodici

Lastnica kozolca je Marinka Zaveršnik, stanuje na Dragarjevi 16 na Rodici. Kozolec je bil zgrajen leta 1947 in je bil obnovljen. Dvojni kozolec je prislonjen na leseno gospodarsko poslopje. Vsi ti deli kozolca, razen noge, so leseni. Nekoč je kozolec služil sušenju sena, pa tudi danes ga uporabljajo v isti namen. V njegovi okolici je danes gosto pozidano stanovanjsko naselje in ni drugih kozolcev. Ta kozolec nima okraskov. V zgornjem delu je povezan s tramovi, kar je značilno za dvojne kozolce. Lastnica bi kozolec obnovila, še posebej ob sofinanciranju občine.

2. Kraljev toplar v Spodnjih Jaršah

Lastnica tega toplarja je bila Stanislava Osolnik. Toplar je bil postavljen že leta 1878. Ko sva začela s terenskim delom, je propadal oziroma se podiral. Late in stebri so bili leseni, streha pa opečnata. Nekoč so ga uporabljali za seno, v zadnjem času pa je bil prazen. Blizu tega vezanega kozolca so bili še drugi kozolci, največ ob hišah in gospodarskih poslopjih. Kozolec je imel srednji prostor zaprt s prekrižanimi tramovi (v križih). Ker je bi bil kozolec lahko nevaren za mimoidoče, so ga v začetku aprila 2003 podrli.

3. Kobalčev enojni kozolec s plaščem v Srednjih Jaršah

Lastnik kozolca je Ivan Zalokar, ki živi v Srednjih Jaršah, Jarška cesta 76. Pri hiši se po domače reče pri Kobalc. Kozolec so postavili leta 1975 in je lepo vzdrževan. Ima lesene late, betonske stebre in streho iz salonita, z zadnjega okna se spušča nadstrešek ali plašč. Nekoč so ga uporabljali za sušenje sena, plašč pa za shranjevanje kmetijskega orodja in strojev, prav tako kot še danes. V bližini so tudi drugi kozolci. Ta kozolec nima posebnih okraskov. Obnove zaenkrat ni potreben, ker je še lepo ohranjen.

4. Kobalčev enojni kozolec v Srednjih Jaršah

V bližini Kobalčevega enojnega kozolca s plaščem stoji enojni kozolec, katerega lastnik je prav tako Ivan Zalokar z Jarške ceste 76 v Srednjih Jaršah. Ta kozolec stoji od leta 1952 in je lepo vzdrževan, saj ga še uporabljajo. Kozolec je zgrajen iz lesenih lat, betonskih stebrov in opečnate strehe. Nekoč so ga uporabljali za seno, danes pa služi za koruzo, drva in vinsko trto. V njegovi bližini ni bilo drugih kozolcev in jih tudi danes ni. Kozolec nima okraskov. Ker je bil obnovljen, ga nekaj časa ne bo potrebno obnavljati. Lastnik ga bo ohranil, saj se zaveda, da je značilen element naše kulturne krajine.

5. Peregrinov toplar na Rodici

Kozolec je v lasti Vladimirja Jeretine, ki stanuje na Perkovi 28, na Rodici. Postavljen je bil leta 1920. Ker je bil prejšnji kozolec trhel, so ga podrli in leta 2001 zgradili novega. Kozolec je ves iz lesa, samo streha je opečnata. Nekoč je služil za sušenje sena, sedaj pa ga uporabljajo kot skladiščni prostor. V njegovi bližini je danes še nekaj kozolcev. Ta kozolec, kot večina drugih, nima posebnih načinov izdelave ali kakšnih okraskov. Gospodar kozolca ga bo ohranil, obnovili pa so ga že sami.

6. Ručigajev enojni kozolec s plaščem v Srednjih Jaršah

Kozolec pripada Lojzetu Ručigaju, ki prebiva na Jarški cesti 62, v Srednjih Jaršah. Zgrajen je bil leta 1959. Zgrajen je iz betonskih stebrov in lesenih lat, streha pa je krita s salonitnimi ploščami in opeko. Ko so ga zgradili, so ga uporabljali za sušenje slame in pšenice, danes pa služi za shranjevanje sena. V bližini je še nekaj kozolcev. Ta kozolec nima okraskov. Lastniki ga bodo ohranili. Obnova nekaj časa še ne bo potrebna, ker je v dobrem stanju.

7. Borčev enojni kozolec s plaščem v Spodnjih Jaršah

Gospodar tega kozolca je Franc Bergant, našli pa bi ga na Jarški cesti 4a, v Spodnjih Jaršah. Kozolec so postavili leta 1910, je pa slabše vzdrževan, ker lesene stebra porašča mah. Kozolec je zgrajen iz lesenih stebrov, podpor in lat. Streha je bila nekoč iz lesenih krajnikov, danes pa je iz pločevine. Nekoč so kozolec uporabljali za sušenje žita, sena in koruze, danes pa ga uporabljajo za shranjevanju drv. Pod plaščem se nahaja veliko starega kmetijskega orodja (npr. plug, slamoreznica, propadajoča ciza ...) in sodobnejši kmetijski stroji. Blizu tega kozolca so še drugi, najbližji je Joželčkov. Borčev kozolec nima okraskov. Lastnik ga namerava ohraniti. Najprej pa ga bo potrebno obnoviti.

8. Joželčkov enojni kozolec s plaščem v Spodnjih Jaršah

Lastnik tega kozolca je Janez Novak, ki stanuje na Jarški cesti 17, v Spodnjih Jaršah. Kozolec je bil zgrajen leta 1980 na mestu starega kozolca, ki so ga podrli. Kozolec je dobro vzdrževan. Zgrajen je iz betonskih stebrov, lesenih lat in strehe iz salonita. Nekoč je služil za sušenje in shranjevanje žita in sena. Danes pa ga uporabljajo za sušenje sena, plašč pa za shranjevanje voz, drv in drugega gradbenega materiala. V bližini tega kozolca sta dva enojna kozolca. Kozolec nima posebnih načinov izdelave. Lastnik bo kozolec ohranil. Za sedaj ga še ni potrebno obnoviti, ker je skoraj nov.

9. Žibertov enojni stegnjeni kozolec v Spodnjih Jaršah

Kozolec pripada Ani Arnež (Arneževim), ki je doma na Jarški cesti 25 v Spodnjih Jaršah. Po domače se hiši reče pri Žibertu. Ta kozolec je bil zgrajen okrog leta 1900, danes pa propada in se podira. Na zahodnem koncu s strehe odpadajo opeke. Kozolec je ves lesen in ima osem oken ali štantov. Kozolec je dolg 33,6 metrov in visok 4,07 metre. Razmak med stebri oziroma širina oken znaša 3,2 metra. Vsako okno ima 11 lat, razmak med njimi pa znaša 30 centimetrov. Ima devet stebrov in 18 lesenih opor ali šprajcev (skici 1 in 2 v prilogi). Nekoč so ga uporabljali za sušenje žita in sena, sedaj pa je odslužil. Nekoč je bilo v njegovi okolici veliko kozolcev, sedaj pa so samo še trije. Kozolec nima posebnih okraskov. Lastniki kozolca ne bodo ohranili, saj je v preveč slabem stanju.

10. Škofičev toplar v Spodnjih Jaršah

Lastnica toplarja je Betka Škofic, ki stanuje na Jalovški 2, v Spodnjih Jaršah. Vezan kozolec je bil zgrajen okrog leta 1930. Kozolec je v celoti lesen. Za sedaj je kozolec še v dobrem stanju, saj je lep še les. Nekoč so ga uporabljali za sušenje in hranjenje sena ter žita (pšenica, ječmen). Danes jim služi za shranjevanje drv, lesa in drugega materiala. Škofičev vezani kozolec je edini, ki stoji zahodno od železniške proge Domžale-Kamnik v Spodnjih Jaršah. Kozolec je lepo grajen. Lastnica bo kozolec ohranila in bi ga ob pomoči občine tudi obnovila.

11. Zajčev enojni kozolec v Srednjih Jaršah

Najino raziskovanje kozolcev se je pričelo v razredu, kjer sva se najprej dogovorila, kaj bova raziskovala. Pregledala sva nekaj literature in izdelala anketni vprašalnik za terensko raziskovanje. Na starem zemljevidu sva označila območje, na katerem sva hotela raziskati kozolce. V novembru 2002 sva se odpravila na teren. S seboj sva imela poleg anketnega vprašalnika in karte tudi fotoaparat in meter. Od lastnikov kozolcev sva želela izvedeti kar največ o njihovih kozolcih. Na žalost je bilo nekaj lastnikov zdoma ali pa niso imeli časa, da bi odgovarjali na najina vprašanja. Iz podatkov, ki sva jih dobila, sva potem v šolski računalnici naredila zbirne preglednice in grafe. Februarja 2003 sva odšla ponovno na teren in skušala pridobiti še nekaj podatkov o manjkajočih kozolcih, naredila pa sva nekaj fotografij kozolcev v zimskem času.

LEGA KOZOLCEV:
Naselja Srednje in Spodnje Jarše ter Rodica imajo zasnovo obcestnih vasi, ki so nastala na robu Mengeškega polja in ob Kamniški Bistrici ter njeni Mlinščici. Na temeljnem topografskem načrtu še lahko prepoznamo poljsko oziroma zemljiško razdelitev na sklenjene proge, pravokotno na osrednjo vaško cesto. Zaradi takšne zemljiške razdelitve večina kozolcev stoji na zahodnem robu domačij v smeri travnikov in polj na Mengeškem polju. Postavitev kozolca bi bila idealna v smeri sever-jug, ker se tako seno ali žito najbolje suši. Na območju Jarš in Rodice pa zaradi zemljiške razdelitve v dolge proge to ni bilo mogoče, zato večina kozolcev stoji v smeri vzhod-zahod. Sušenje sena na severni in južni strani kozolca zato ni moglo biti enakomerno. Izjeme v taki postavitvi so Škofičev toplar, Zalarjev dvojni kozolec in Kobalčeva enojna kozolca, ki stojijo v smeri sever-jug.

1. VRSTE KOZOLCEV

Na območju Jarš in Rodice so trije enojni stegnjeni kozolci, štirje enojni kozolci s plaščem in trije vezani kozolci ali toplarji in en dvojni kozolec. Na osnovi tega lahko sklepamo, da so naše območje najbolj značilni enojni kozolci s plaščem, stegnjeni kozolci in toplarji. Dvojni kozolec je le eden, kozolca na kozla pa na našem območju ni.

2. STAROST KOZOLCEV

Trije kozolci v naši okolici so stari nad 100 let, trije 60 do 100 let, trije 40 do 60 let in dva 20 do 40 let. Nove kozolce so praviloma postavljali na mesta, kjer so pred tem že stali kozolci in je šlo vedno le za nadomestek starega, odsluženega kozolca.

3. ALI JE BILO NEKOČ ŠE VEČ KOZOLCEV?

Zanimalo naju je, če je bilo na tem območju nekoč še več kozolcev. Iz odgovorov najinih sogovornikov ugotavljava, da se večina spominja, da je bilo v bližini nekoč še več podobnih kozolcev.

4. IZ KAKŠNEGA MATERIALA JE ZGRAJEN KOZOLEC?

Večina kozolcev na območju Jarš in Rodice je še danes v celoti iz lesa. Novejši kozolci imajo betonske stebre.

5. STREHA KOZOLCA

Posebej sva opazovala strehe kozolcev. Ugotovila sva, da je večina kozolcev krita z opeko, ostali kozolci pa so kriti s pločevino ali salonitnimi ploščami.

6. OKRASNI ELEMENTI V KOZOLCU

Opazovala sva tudi, če imajo kozolci kakšne okraske ali poseben način izdelave. Ugotovila sva, da večina kozolcev nima okraskov. Zanimivo pa so izdelani nekateri toplarji.

7. FUNKCIJE KOZOLCEV NEKOČ IN DANES

Vemo, da je kozolec predvsem naprava za sušenje. Zanimalo naju je, kaj so v kozolcih sušili nekoč in za kaj jih uporabljajo danes. Ugotovila sva, da je večina kozolcev nekoč služila za sušenje sena. Poleg tega so v njih sušili žito (pšenico, ječmen in oves), v enem pa tudi koruzo. V višjih nadstropjih toplarjev so predvsem shranjevali seno.

Uporaba kozolcev se je zaradi opuščanja kmetovanja korenito spremenila. Danes je večina kozolcev namenjena shranjevanju drv ter drugega materiala in le v treh kozolcih še sušijo seno. Pod kozolci s plaščem sva opazila veliko kmetijskega orodja. Veliko kozolcev je praznih.

8. ALI JE KOZOLEC VZDRŽAVAN ALI PROPADA?

Večina kozolcev je lepo vzdrževanih in obnovljenih. Le dva kozolca vidno propadata ali se celo podirajo in ogrožajo mimoidoče. To sta Kraljev toplar in Žibertov stegnjeni kozolec.

9. ALI LASTNIKI NAMERAVAJO KOZOLCE OHRANITI?

Lastniki kozolcev nameravajo večino kozolcev ohraniti, tako da jih bodo lahko občudovale tudi mlajše generacije. Žibertov kozolec, ki najbolj ogrožata varnost mimoidočih, nameravajo podreti. Kraljev toplar pa so v času zaključevanja te raziskovalne naloge že podrli.

Zanimalo naju je tudi, če bi bili lastniki pripravljeni obnoviti svoj kozolec, če bi se občina zavzela in jim finančno pomagala pri tem. Večina lastnikov kozolcev ne bi obnovila oziroma se jim to ne zdi potrebno, ker je njihov kozolec skoraj nov ali v dobrem stanju.

Najina predvidevanja pred odhodom na teren so bila naslednja:
• kozolci so zgrajeni po letu 1900, ker sva predvidevala, da ima les dobo trajanja do sto let,
• večina jih je zgrajenih iz lesa,
• veliko kozolcev ima poseben način izdelave, z različnimi okrasnimi elementi,
• večina kozolcev je nekoč služila shranjevanju in sušenju sena in tako je še danes,
• veliko kozolcev je dobro vzdrževanih,
• veliko lastnikov bi ob sofinanciranju občine kozolce obnovila,
• toplarjev je v naši okolici malo.

Ugotavljava, da se najine hipoteze večinoma ujemajo z rezultati dela na terenu. S terenskim delom sva ugotovila naslednje:
• največ kozolcev je bilo zgrajenih pred letom 1940, trije od teh pred 1900,
• malo kozolcev ima poseben način izdelave,
• večina kozolcev je nekoč služila sušenju žita in sena, danes pa služijo predvsem za shranjevanje drv in v druge namene in le trije še za sušenje sena,
• večina kozolcev je dobro vzdrževanih, eden je v stanju podiranja, enega pa so v času zaključevanja te naloge že podrli
• malo lastnikov kozolcev bi ob sofinanciranju občine kozolec obnovilo,
• najbolj pogost tip kozolcev na območju Jarš in Rodice je enojni stegnjeni kozolec s plaščem, za njim pa enojni stegnjeni kozolec in toplar.

Raziskavo bi bilo smiselno nadaljevati tako, da bi:

• zajela manjkajoča dva kozolca na tem območju, za katera nisva uspela dobiti podatkov,
• da bi vse kozolce natančno premerila in zanje narisala skice, kot sva to naredila za Žibertov enojni stegnjeni kozolec,
• da bi primerjala število oken, lat, višino stebrov, število opor in druge mere kozolcev,
• da bi se domislila še drugih vprašanj o kozolcih, o načinu njihove uporabe nekoč,
• da bi raziskavo razširila še na druga okoliška naselja.