Boljševizem: plansko gospodarstvo

Boljševizem: plansko gospodarstvo

Načrti so bili skoraj v celoti uresničeni, saj se je vse podredilo uresničevanju cilja. Država je izvajala propagando, prisilo in fizično nasilje, za uresničitev ciljev. SZ je postala tretja industrijska sila na svetu (za ZDA in Nemčijo), a prebivalstvo se je soočalo z zelo nizkim življenjskim standardom.

V začetku tridesetih let so na podeželju izvedli kolektivizacijo, do leta 1932 so zajeli 60 odstotkov zemlje, leta 1940 pa že 97 odstotkov. S kolektivizacijo so razlastili zasebne lastnike zemljišč in jih vključili v velika državna in zadružna posestva. To je pripeljalo do uporov, bojkotiranja kmetijske proizvodnje in ob nestrokovnem in slabem vodenju ob slabih letinah do lakote.

Plakat, ki poziva tovariše, da se pridružijo kolhozom (velikim državnim posestvom).
Plansko gospodarstvo je imelo tudi slabe posledice. Smrt od lakote je postala nekaj vsakdanjega: prebivalci Harkova se sploh ne zmenijo več za umrle. Na območju Ukrajine naj bi v letih 1932-33 umrlo med 2,6 in 3,5 milijona ljudi.