Boljševizem: vojni komunizem in 'nova ekonomska politika'

Sovjetska zveza je bila med obema vojnama edina država v kateri se je uveljavil komunistični režim, saj se revolucija ni razširila po Evropi. Najprej so začeli uvajati t.i. vojni komunizem, da bi preprečili gospodarski zlom. Nacionalizirali so banke, veliko industrijo, kasneje pa tudi mala in srednja podjetja, veleposestva, prometno infrastrukturo. Ogromen in nestrokoven administrativni aparat je dušil produktivnost in rentabilnost, poleg tega pa so položaj še poslabšale rekvizicije. Gospodarstvo je delovalo po načelu naturalne proizvodnje in menjave proizvodov.

Zaradi neučinkovitosti vojnega komunizma so začeli uvajati t.i. novo ekonomsko politiko (NEP). S tem so ponovno obnovili tržne mehanizme. Leta 1927 so sprejeli sklep o elektrifikaciji, industrializaciji in kolektivizaciji dežele, ter da se bo gospodarstvo razvijalo plansko, po petletnih obdobjih ali petletkah. V prvi petletki (1928-1933) bi povečali industrializacijo, v drugi (1933-1937) pa so načrtovali velike gradnje infrastrukture in kombinatov. Tretja petletka, ki jo je prekinila vojna pa bi razvijala predvsem vojaško industrijo.