Totalitarni sistemi med svetovnima vojnama

Nemčija - weimarska republika

Za začetek meščanske Weimarske republike štejemo sprejetje ustave avgusta 1919. Ime je dobila po mestu Weimar, kjer je bil predsednik SPD (Sozialdemokratische Partei Deutschlands) Ebert izvoljen za predsednika države. V času nastajanja republike so se upirali delavci po Nemčiji, v Münchnu pa so ustanovili Bavarsko sovjetsko republiko. Nemci pa so sprejeli pogoje versajske mirovne pogodbe. V novi ustavi so se naslonili na zahodnoevropske demokracije z demokratsko parlamentarno ureditvijo. Rajhstag je odločal o zakonodaji, ter o vojni in miru. Predsednik je državo zastopal na zunaj, imenoval in odpuščal je vlado, poveljeval je vojski in imel je pravico razglašati izredno stanje.

V letih po vojni se je vedno bolj rušil denarni sistem, gospodarska stiska pa je postajala vedno večja, zaradi pošiljanja premoga, železniškega materiala in živine zaveznikom. Težak notranjepolitični in gospodarski položaj se je še poslabšal leta 1921, ko so v Londonu določili da mora nemški rajh plačati 132 milijard zlatih mark. Že šibka marka je še bolj izgubljala na vrednosti, odnos nasproti dolarju se je v enem letu poslabšal z 200 na 10.000.

Leta 1923 je 50 milijonov mark, ko so jih natisnili bilo vredno približno 1 dolar; devet let prej, leta 1914, je 50 milijonov mark bilo vrednih okoli 12 milijonov dolarjev. Bankovci so bili praktično brez vrednosti zaradi velike inflacije.