Nacionalsocializem v Nemčiji: zahteve in ukrepi nacistov po prihodu na oblast

Program NSDAP je zahteval združitev vseh Nemcev v eni državi. Temu je Hitler dodal še rasno ideologijo, premoč nordijskogermanskega človeka, antiboljševizem, teorijo o svetovni židovski zaroti. S premišljeno propagando je pridobil delavce in srednji sloj. Oblast pa si je pridobil s podporo zastopnikov velekapitala, agrarnih veleposestnikov in vojske.

Za utiranje poti na vrh so mu služili udarni oddelki njegove stranke, imenovani SA (Sturmabteilungen). Podtaknjen požar v Reichstagu so nacisti izkoristili za uvedbo izrednih odlokov, s katerimi so odpravili temeljne ustavne pravice. Velika pooblastila je dobila tajna državna policija Gestapo (Geheime Staatspolizei). Sindikati in ostale stranke so bile razpuščene ali prepovedane. Hitler je obračunal tudi z nasprotniki znotraj nacistične stranke. V 'noči dolgih nožev' je SS (Schutzstaffel) obračunal z vodstvom SA. Hitler si je tako pridobil veliko zaupanje vojske, ki si je najbolj želela spremembe versajske pogodbe. Vojska je pogodbo že ves čas kršila, saj so urili svoje čete na območju Sovjetske zveze, gradili vojaške tovarne in šolali oficirje.

Revizija versajske pogodbe ni bila dovolj za Nemčijo, v tridesetih letih so vedno bolj militarizrali državo in se pripravljali na vojno. Leta 1935 so uvedli splošno vojaško obveznost in zasedli Porenje. Zahodne države niso nasprotovale temu koraku.