Mihael Peternel
(1808 - 1884)
Marko Razpet - 2003
Septembra 2008 praznujemo 200-letnico njegovega rojstva. |
Duhovnik, profesor, naravoslovec, polihistor, samouk Mihael Peternel se je rodil 22. septembra 1808 na kmetiji Laniše, ki je nekoč spadala k Podjelovemu Brdu in s tem v cerkvenem oziru k Novi Oselici, sedaj pa k Podlanišču v občini Cerkno. Po nekaterih podatkih naj bi se Mihael Peternel rodil 22. novembra 1808. J. J. Binder dvakrat navaja ta datum, v seznamu osebja pa je naveden pravilni rojstni datum 22. september 1808. Slednji datum je vklesan tudi v Peternelov nagrobnik na ljubljanskem Navju. Kljub starosti je napis na nagrobniku še berljiv. Ker pa je god nadangelov (to so sv. Mihael, sv. Rafael in sv. Gabrijel) konec septembra, je popolnoma logično, da se je Peternel rodil septembra. Najnovejša raziskava v knjigi rojstev v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani to tudi potrjuje. Zapis in platnice knjige je poslikal g. Š. Rutar. |  |
Mama Neža je bila preverjeno doma v Gorjah pod mogočno goro Porezen, in sicer pr' Frencietu. Dandanes je ta hiša pod spomeniškim varstvom. Neža se je poročila, po zapisih v župnijskem uradu Cerkno, v Cerknem dne 7. februarja 1807. Takrat je bila sobota, tista tik pred debelo nedeljo, ko so cerkvene poroke za katoličane še dovoljene. Letnica 1807 je v neskladju z zapisom na plošči, kjer je desno od dveh prstanov letnica 1808. V poročni knjigi piše, da je bila ob poroki stara 24 let, kar tudi ne gre skupaj z datumom rojstva. Nič čudnega, v tistih časih zapisovalci niso bili pretirano natančni. Prav tako ima njen dekliški priimek tri oblike: na plošči Mor, v poročni knjigi Mauri, v rojstni knjigi Mouri. Njena starša sta bila Anton in Mica.
Čas, v katerem se je rodil in živel Mihael, je bil razburljiv.
Glavno šolo je Peternel obiskoval v Idriji med letoma 1818 in 1821. Nato se je šolal na gimnaziji v Gorici v letih 1821 in 1822, v Celovcu do leta 1823 in v Ljubljani do leta 1829. Filozofijo je študiral na liceju v Ljubljani (na sliki je gvaš Franca Kurza zum Thurna und Goldensteina; sedanji Vodnikov trg v Ljubljani) od leta 1829 do 1831. Teologijo je študiral od leta 1831 do 1835, prav tako v Ljubljani. Poznal je matematika dr. Franca Močnika, rojenega v Cerknem, ki je študiral v letih 1824-1832 na gimnaziji in liceju v Ljubljani. V duhovnika je bil Peternel posvečen leta 1835, medtem ko dr. Franc Močnik ni bil nikoli deležen te časti. Opravljal je dušno pastirstvo na Dobrovi pri Ljubljani leta 1835, nato v Moravčah do 1839, v Poljanah nad Škofjo Loko do 1843 (foto: Vladislav Jamar, Poljane, malo pred 2. svetovno vojno), v Šmartnem pod Šmarno goro v letih 1843-1850 in v Vodicah do 1852. Leta 1842 je pripravljal mladino na Sončev mrk, ki je bil 8. julija 1842 viden v naših krajih. V Šmartnem pod Šmarno goro je opazoval razelektritvene pojave ob nevihtah (korona, Elijev ogenj, Elmov ogenj, nem. Elmsfeuer, ang. St. Elmo's fire). V Vodicah je izdelal lasten telegraf (Bainov telegraf, imenovan po Aleksandru Bainu), s čimer se je povezal s kolegom v Zapogah. Ker se je oblastem zdelo njegovo početje nevarno, so mu prepovedali namestitev vodov.
Leta 1851 je opravil učiteljski izpit in bil nato na predlog dr. Močnika, ki je takrat opravljal funkcijo šolskega svetnika in nadzornika ljudskih šol v Ljubljani, imenovan za prvega ravnatelja na novo ustanovljene trirazredne ljubljanske realke 1852-1860. Na realki (na sliki stavba nekdanje realke danes; v tej stavbi je delovala od leta 1874 do 1959) je tudi sam poučeval, in sicer religijo, prirodoslovje, fiziko in kemijo. Prav je, da se ga radi tudi danes spomnijo slovenski fiziki. Na akvarelu je realka na Vegovi ulici tik po otvoritvi leta 1875. Zaradi svojega obsežnega znanja je lahko sodeloval je pri izdelavi slovenskega geometrijskega izrazja leta 1856, pri izdelavi stenskih plakatov s slovenskimi izrazi za botaniko leta 1857, pri slovenskem kemijskem izrazju leta 1862, skupaj z dr. F. Močnikom pri izdaji Vegovih logaritmovnikov in ukvarjal se je s slovensko naravoslovno terminologijo sploh.
Dobro se je spoznal tudi na fiziko. Sam je izdelal številna učila. Rad je opazoval zvezdno nebo. Vojvodino Kranjsko je opisal tako dobro, da so njegova besedila bila ponekod za vzor zemljepisne predstavitve. Na razpolago je prevod tistega dela, ki opisuje staro tovorno pot po Poljanski dolini.
Bil je tudi svetovalec in načrtovalec pri gradnji hiš, skednjev, kozolcev in hlevov ter mestne razsvetljave. itd. V svojo hribovito domovino je prinesel prve gomolje georgin ali dalij, ki so doma v Mehiki, in to okrasno rastlino naturaliziral na naših tleh. Predčasno je bil upokojen leta 1874.
Umrl je v Ljubljani, 6. avgusta 1884. Pokopan je bil na Navju v Ljubljani. Napis na njegovem nagrobniku je sicer slabše viden, vsebuje pa vse najvažnejše življenjske podatke. V Ljubljani se po njem imenuje Peternelova ulica, ki povezuje tik za Univerzo, pod njeno veliko zbornično dvorano, Gosposko in Vegovo ulico. Peternelova ulica je ena najkrajših v Ljubljani. Po njej dandanes pridete z Gosposke ulice do Srednje šole za elektrotehniko in računalništvo.
Malo pozno, pa vendar, dne 22. septembra 2003, ob 195-letnici rojstva, je Mihael Peternel dobil spominsko ploščo na svoji rojstni hiši.
Hvala vsem, ki so se kakorkoli trudili za odkritje spominske plošče. Besedilo priložnostne zgibanke v datoteki tipa pdf vam je na razpolago tukaj: 1. del in 2. del.
Svoje znanje o Mihaelu Peternelu lahko tudi preverite (v cerkljanskem narečju).
Peternelova dela (Michael Peternel, iz elektronskega knjižničnega sistema Slovenije)
|
Do današnjih dni so se zaradi dveh svetovnih vojn in italijanske zasedbe ohranili le redki Peternelovi osebni predmeti: uteži za tehtanje volne in dlake v klobučarstvu, tolkalo, daljnogled ter sedlo. Imel je lepo pisavo in podpis. V njegovi zapuščini je tudi Baragov molitvenik, v katerem je krajši zapis v gotici, o katerem pa še ne vemo vsega.
Peternel je podaril cerkvi sv. Janeza Nepomuka v Novi Oselici tudi lep kelih s pateno, krožničkom za sveto hostijo vred. Kelih, izdelek Matevža Schreinerja (r. 1812, u. 1883), ima vgravirano darilno besedilo: Sto. Joanni Nepomuceno in Nova Oselica Michaël Peternel sacerdos 1879. Na kelihu sta upodobljena nadangel sv. Mihael in sv. Janez Nepomuk. Tretja sličica na kelihu pa je upodobitev sv. Jožefa z Jezuščkom, verjetno v spomin Mihaelovemu očetu.
V zvezi s Peternelovim projektiranjem omenimo na primer Pirhovo hišo na Mlakah ob sedanji cesti Tolmin-Idrija in domačo hišo, ki je bila kasneje predelana po Peternelovih načrtih. Domača laniška hiša ima še dobro ohranjen porton z napisom. Prav tako je dobro ohranjen porton z letnico na Pirhovi hiši. Peternel je tudi dal za Slovence pomembno pobudo, in sicer da se matematiku Juriju Vegi postavi primeren spomenik.
Kaj pravzaprav povezuje Laniše in Pirhove na Mlakah? Nekoč se je laniška Marija, Mihaelova sestra (roj. 1815), poročila z Jernejem Pirihom na Mlakah, na Lanišeh pa je Mihaelova generacija ostala brez potomstva. Da kmetija ne bi propadla, je bil njun prvorojeni Pirhov sin Janez (roj. 1833) že kot majhen otrok določen za gospodarja na Lanišeh. Ustno izročilo pravi, da so ga tja gor prinesli v košu. Od takrat je tam gori priimek Pirih, ne pa Peternel. Vzgajali so ga stari starši in je res postal laniški gospodar, ki je tudi zgradil novo hišo (1872/73), in sicer po tistem Mihaelovem načrtu, ki je bil narejen za Pirhovo hišo na Mlakah.
Literatura drugih avtorjev:
|
Fotografije so prispevali: M. Razpet, Š. Rutar, S. Uršič.
Zadnji popravek: 21. listopada 2003.