Loka, tudi Škofja Loka, ker je od leta 974 do francoske invazije pripadala brižinskim škofom, leži zelo slikovito na vzpetini ob sotočju obeh rokavov Sore pod lepim gradom, ki stoji na nadmorski višini 1260 čevljev. Mesto ima okrajni urad, glavno šolo, dekliško šolo pri uršulinkah, kapucinski samostan in 2500 prebivalcev. Slog pozidave je, razen nekaj moderniziranih hiš, srednjeveški, župnijska cerkev pa je gotska. Da je bila Loka nekoč trgovski kraj, kaže že slog starih hiš, ki v pritličju niso imele stanovanj, ampak le trgovine. Pred razcvetom Trsta je namreč tu skozi vodila glavna trgovska pot iz Benetk do železarskih gorenjskih in južnokoroških krajev, sicer ne vozna pot, ampak za tiste čase čez Julijske Alpe najboljša in najkrajša konjska tovorna pot, ki je potekala vzdolž Soče in Idrijce, zavila v cerkljansko dolino, prečkala Alpe, ne sicer na najnižji, toda na najprimernejši točki osliških hribov, se spustila po severnem pobočju 3237 čevljev visokega Germanovca, napačno imenovanega Hermanovc, skozi Staro Oselico na Trebijo ob rokavu Sore, ki priteče iz Žirov, in se nadaljevala vzdolž te reke skozi Poljane do Škofje Loke in naprej do Kranja. To, dve klaftri široko pot, lahko tam, kjer je potekala po gozdu in se sedaj ne uporablja več, še kar dobro razpoznamo; hiše vzdolž poti so navadno masivno zidana poslopja, ki kažejo letnice iz 16. in 17. stoletja, medtem ko so bile od te iste poti bolj odmaknjene hiše še v novejšem času lesene. Nadalje je na najvišji točki poti, na tako imenovanih Šancah, v gostem smrekovem gozdu, dobro ohranjeni hribovski okop v obliki razpotegnjenega pravokotnika dolžine 25 in širine 20 klafter, obdan z globokimi jarki in z okroglimi pomoli na vseh štirih vogalih. Od tega okopa po zahodnem pobočju poteka vzdolž poti prek sto klafter dolg jarek z zidom. Osemdesetletniki so pripovedovali, da so slišali od svojih prednikov, da je bil okop narejen v vojni med cesarskimi vojaki in Benečani. Po tej poti so Benečani prinašali italijanske izdelke ter jih v Loki in Kranju menjali za železnino. V Loki in okolici so od nekdaj izdelali veliko platna, sedaj pa tudi glavnikov in mizarske robe.
Poljanska dolina ima na več mestih sledove bakrove rude, za katero dandanes stikajo. V eni od stranskih dolin, po kateri sedaj vodi konjska tovorna pot v Cerkno, se nahaja mlačen vrelec Toplice (foto: Š. Rutar), ki bruha številne mehurčke plina.
Prevod: M. Razpet.