STARO LJUBLJANSKO POKOPALIŠČE ZASLUŽNIH MOŽ - UMETNIKOV, ZNANSTVENIKOV IN POLITIČNIH DELAVCEV.
RAZVILO SE JE OB CERKVI SV. KRIŠTOFA ZA BEŽIGRADOM, KI JO JE V ZAČ. 18. ST. SEZIDAL G. MAČEK IN SREDI 18. ST. POVEČAL C. ZULLIANI. POKOPALIŠČE  JE BILO BLAGOSLOVLJENO 1779 IN SE JE NATO POSTOPOMA ŠIRILO PROTI VZHODU.
Z ODPRTJEM NOVEGA POKOPALIŠČA NA LJUBLJANSKEM POLJU PRI SV. KRIŽU (ŽALE) 1906 JE USODA STAREGA POKOPALIŠČA POSTALA NEGOTOVA. JOŽE PLEČNIK JE PO VZORU ZNAMENITIH ČEHOV NA VIŠEHRADU V PRAGI NAREDIL VEČ PREDLOGOV ZA NJEGOVO OHRANITEV.
L. 1932 SI JE ZAMISLIL NOVO MONUMENTALNO CERKEV, SLOVENSKI PANTEON OZ. HRAM SLAVE, KI NAJ BI STALA NA STAREM DELU POKOPALIŠČA V OSI GLAVNEGA VHODA, VENDAR JE MORAL TO ZAMISEL OPUSTITI; 1933-34 JE CERKEV SV. KRISTOFA POVEČAL S PRIZIDKOM, POSVEČENIM SV. CIRILU IN METODU; TEGA SO POZNEJE KOT SAMOSTOJNO STAVBO PRESTAVILI V KUZMIČEVO ULICO.
V LETIH 1936-38 SO NEKATERE NAJSTAREJŠE GROBOVE OZ. NAGROBNIKE PREMESTILI NA VZHODNI DEL POKOPALIŠČA IN PO NAČRTIH I. SPINČIČA, J. PLEČNIKA TER VRTNARJA ANTONA LAHA  OB OHRANJENIH ARKADAH UREDILI POKOPALIŠKI PARK, KI JE SEDAJ DOBIL IME NAVJE.
V ZAČ. PETDESETIH LET SO ZARADI NAČRTOVANE GRADNJE GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA NAJSTAREJŠI DEL NAVIJ, TJ. NEKATERE GROBOVE IN BAROČNO CERKEV SV. KRIŠTOFA, UNIČILI.
NA NAVJU SO MED DRUGIMI POKOPANI: A. AŠKERC, J. BLAZNIK, J. BLEIWEIS, M. ČOP, J. JURČIČ, E. KORYTKO, J. KOPITAR, A. T. LINHART, F. LEVSTIK, J. STRITAR, V. VODNIK, I. GROHAR,
M. LANGUS, S. RUTAR, A. KOROŠEC.