 |
IS VERHA ZERK LEINSKIGA VER HA MATIVHS PADOBNK 1864 NEIMVSVITNEB |
Pričujoči epitaf (grško epitaphion: nagrobnik, navadno z napisom; nagrobni napis) naj bi bil po pisanju našega venetologa Mateja Bora nekje na Koroškem. Vendar je, čisto preprosto, nameščen na cerkljanskem pokopališču, in sicer na zunanji strani zida cerkve sv. Jerneja. Cerkljanski Vrh je pač širši javnosti manj znan kraj. Poleg tega pridevnik cerkljanski pravilno pritiče kraju Cerklje. Ni popolnoma znano, zakaj so Cerknemu priredili pridevnik cerkljanski. Morda zaradi glasovnih sprememb in lažje izgovorjave. Logično bi moral biti, denimo, cerknanski.
Ko je fotografija epitafa prišla Mateju Boru v roke, je najbrž dobil zraven podatek, da je napis v Kirchheimu. Krajev s tem imenom pa je več, eden je tudi na Koroškem, eden pa je bilo njega dni naše Cerkno. Sledil je prenagljen in napačen sklep, da gre za koroški napis. Očitno pa je lahko samo cerkljanski, razen če so ga s Koroškega prezidali na Cerkljansko. To pa spet ne more biti res, saj je že knez in nadškof goriški, dr. F. B. Sedej (1854-1931), cerkljanski rojak, zapisal vsebino tega epitafa. Torej le imamo enega od najstarejših napisov v cerkljanskem narečju. Morda je Matej Bor vedel za Cerkljanski Vrh, pa si je mislil, da je pač pokojni preminul nekje na Koroškem in da so ga tam tudi pokopali.
Oglejmo si napis nekoliko natančneje. Zaradi stiske s prostorom so presledki med besedami komaj opazni ali pa jih sploh ni. Nič čudnega, da je zmanjkalo prostora, saj je beseda VERHA zapisana dvakrat. Opazimo tudi narobe obrnjeni črki S in N ter zamenjani črki: HS namesto SH v besedi MATIVHS. Moralo bi biti MATIVSH. Po zgledu stare latinščine sta uporabljeni črki I in V, ki se ju da laže vklesati kot črki J in U. Morda bi pričakovali vklesano ime MATEVSH namesto MATIVSH. Ni pa slednje nič čudnega, saj vas Planina pri Cerknem pozna ledinsko ime Mativšca, ne pa Matevšca. To je tam, kjer stoji v Planini spomenik padlim v NOB. V Ravnah se neki hiši reče pr' Mativžu, ne pa pr' Matevžu.
Vsebina obravnavanega, dobro ohranjenega epitafa je naslednja: Tukaj počiva iz Cerkljanskega Vrha Matevž Podobnik 1864. Naj mu sveti nebo.
Leto 1864 je leto smrti rajnega. Zadnja števka je tudi narobe obrnjena. Opazimo tudi zapis akanja (pačiva, Padobnk), starinsko obrazilo -iga (Cerkljanskiga), prehod e v í (svít), maskulinizacija samostalnika srednjega spola (neb namesto nebo) in morda še kaj. Epitaf je zanimiv tudi zato, ker bi lahko nepoznavalci slovenskega jezika kaj hitro nasedli in menili, da se da zadnjo vrstico NEIMVSVITNEB razlagati po keltsko. Matej Bor se je morda šalil, ko je takim razlagalcem položil v usta: Neimus Vitnebus. Končnico -us bi dodali misleč, da je kamnoseku zmanjkalo prostora.
V mrliški knjigi M13 v Župnijskem uradu v Cerknem najdemo, da je Mativsh Padobnk iz Cerkljanskega Vrha št. 115 (Verh-Kirchheim) umrl 1. marca v starosti 39 let, pokopan pa je bil 3. marca 1864. Obred je opravil takratni cerkljanski dekan monsinjor Josip Jeram (1814-1892), Jeramov iz Poč. Gospod Jeram ni bil kdorkoli, saj je bil tudi častni konzistorialni svetnik in šolski nadzornik za Cerkljansko ter vsestransko kulturno aktiven. V družinski knjigi D9 pa preberemo, da je bil Mativsh Padobnk pravzaprav Bendetov iz Cerkljanskega Vrha. V kar spodobnih snežnih zametih malo pred Pustom leta 2004 sva z Rutarjem šla pogledat, kje je to.
V nemško govorečih deželah je, kot smo že omenili, več krajev z imenom Kirchheim, na primer: Kirchheim im Innkreis (Zgornja Avstrija), Kirchheim v Alzaciji, Kirchheim unter Teck, Kirchheim am Ries, Kirchheim bei Arnstadt, Kirchheim am Neckar, Kirchheim an der Weinstraße. Potem pa so še Bad Kleinkirchheim, Großkirchheim, Altkirchheim itd. Najdemo pa tudi imena, ki so po pisavi blizu: Kirchham v Avstriji, Kirchhain v Nemčiji in celo Kirchhayn v ZDA.
Viri: Matej Bor, Viktor Prezelj in Stane Uršič.