Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo
Prof. dr. Marko Uršič
FILOZOFIJA NARAVE
v študijskem letu 2010/2011, ob sredah od 14.45 do 16.15 v predavalnici 15 (predavanja za obe smeri, E in D; vabljeni so tudi študenti drugih smeri in vsi, ki jih ta tematika zanima)
Opomba: V indeksu (za frekvence in izpit, tudi v elektronskem indeksu) smer D formalno vpisuje predmet z naslovom FILOZOFIJA NARAVE, smer E pa predmet z naslovom FILOZOFIJA NARAVE - KOZMOLOGIJA (to drugo je tudi formalni naslov izbirnega predmeta-seminarja za smer D).
Izpit je usten in obsega tri vprašanja (seznam izpitnih vprašanj je objavljen vsakič ob koncu študijskega leta, glede na obravnavano tematiko) ter poznavanje izpitne literature. Aktivno sodelovanje pri izbirnem seminarju se vključi v oceno izpita (tudi pri smeri E). Izpitni roki so vsak mesec. Tudi v naslednjih študijskih letih velja za študente-absolvente, ki predmet poslušajo v letu 2010/2011, isti spisek vprašanj oziroma tematsko isti program.
I. PROGRAM PREDAVANJ (ob sredah, od 14.45 do 16.15 v pred. 15, za obe smeri, E in D):
II. PROGRAM IZBIRNEGA SEMINARJA (ob sredah, od 17.15 do 18.45 v pred. 434):
Prvi semester: Platonski kozmos
Drugi semester: Človek in kozmos v renesansi
Izpitno branje 2010/2011:
A. Filozofija narave, kozmologija - obvezno izpitno branje (za obe smeri, E in D):
Preberi in premisli odlomke v študijskem gradivu, zlasti pod tč.: 2 (predsokratiki, izbor), 3 (Platon), 4 (Aristotel), 8 (Kopernik), 12 (Spinoza), 13 (Newton), 14 (Leibniz-Clarke), 15 (Kant), 16 (Schelling), 18 in 19 (Einstein).
Platon: Timaj (v Platonovih zbranih delih), prev. G. Kocijančič, Mohorjeva družba, Celje, 2004, + krajši dialog Epinomis (prav tam); preberi dialoga v celoti, a bodi pozoren predvsem na odlomke, izbrane v študijskem gradivu (tč. 3).
Uršič, M.: Štirje časi - Pomlad, Cankarjeva založba, Lj., 2002, izbor: str. 131-167 (Aristotel o času), 261-303 (fenomenologija časa), 305-358 (Einstein, prostor-čas), 527-578 ("O pračudežu", tudi v študijskem gradivu), ostalo fakultativno.
Uršič, M.: "Daljna bližina neba - človek in kozmos" (Štirje časi - Jesen), Cankarjeva založba, Lj., 2010. Preberi in premisli naslednje "seminarje": I. "Racionalne predpostavke in meje kozmologije", tudi v študijskem gradivu), II. (Kant in Cassirer, zlasti str. 76-97), V. (multiverzum, izbor: str. 211-224, 271-326, 271-294), VII. (teorija kaosa in fraktali, str. 402-418), X. (lepota kozmosa, str. 543-578) in XII. (o duhu, str. 631-655), ostalo fakultativno.
B. Platonski kozmos (za izbirni seminar, prvi semester):
Platon: Timaj, v Platonovih zbranih delih, prev. G. Kocijančič, Mohorjeva družba, Celje, 2004, + krajši dialog Epinomis (prav tam); preberi dialoga v celoti, a bodi pozoren predvsem na odlomke, izbrane v študijskem gradivu (tč. 3): Timaj in Epinomis.
Plotin, študijsko gradivo (tč. 6): preglej, premisli ...
Plotin: O večnosti in času (Eneade, III.7), prev. F. Zore, Založba Nova revija, Lj., 2005: v celoti, str. 11-57 (tj. cca 20 strani, saj je izdaja dvojezična, grško-slovenska).
Avguštin, Avrelij: Izpovedi, prev. Sovre/Gantar, Mohorjeva družba, Celje, 1984, XI. knjiga (o času), str. 243-270.
Uršič, M.: Sedmerke (Štirje časi - Poletje, II. del), Cankarjeva založba, Lj., 2006, str. 29-111 (platonski dialogi o Platonu in Plotinu: 2., 3., 4., 5. in 6. dialog).
Uršič, M.: "Prispodoba o votlini", 5. pogl. knjige Gnostični eseji, Hieron, Založba Nova revija, 1994, str. 191-223 (knjiga je v celoti dostopna tudi "on-line", tu, fakultativno).
C. Človek in kozmos v renesansi (za izbirni seminar, drugi semester):
Kuzanski, Nikolaj: Beril, prev. P. Češarek, v zborniku Nikolaj Kuzanski, Poligrafi 23-24 (2001), dva odlomka, str. 61-74 in 91-98; o Kuzanskem gl. tudi, fakultativno: M. Uršič, "Učena nevednost, pot k sovpadanju nasprotij", v istem zborniku, str. 101-130.
Ficino, Marsilio: Platonska teologija (odlomek), prev. S. Capuder, v: Renesančne mitologije, Poligrafi 25/26, str. 7-26.
Pico della Mirandola, Giovanni: O človekovem dostojanstvu, Družina, Lj., 1997, preberi govor v celoti, str. 5-39.
Kopernik, Nikolaj: O revolucijah nebesnih sfer, prev. M. Vesel, Založba ZRC, Lj., 2003: predgovor, uvod in str. 43-59.
Uršič, M.: O renesančni lepoti (Štirje časi – Poletje, I. del), Cankarjeva založba, Ljubljana, 2004, str. 47-68, 185-204, 220-235, 267-279 (ostalo fakultativno).
Uršič, M.: Sedmerke (Štirje časi – Poletje, II. del), CZ, Lj., 2006, str. 164-171, 263-283 (ostalo fakultativno).
Nekatere v slov. prevedene knjige o sodobni kozmologiji in znanosti (fakultativno branje, po želji in možnostih):
Hawking, Stephen: Kratka zgodovina časa, DMFA, Sigma, Lj., 1994 (zdaj že klasika poljudne kozmologije).
Hawking, Stephen: Vesolje v orehovi lupini, Učila, Tržič, 2004 (lepa knjiga, a morda malce težka brez branja prve).
Greene, Brian: Čudovito vesolje, Učila, Tržič, 2004 (predvsem o sodobni teoriji strun, poljudno branje).
Greene, Brian: Tkanina vesolja, Učila, T., 2006 (obsežna in lepo napisana knjiga o sodobni kozmologiji, zelo priporočam!).
Staguhn, Gerhard: Skrivnosti vesolja, Učila, T., 2002 (pogled in vprašanja poučenega "naivneža").
Rees, Martin: Pred začetkom - naše in druga vesolja, Didakta, Radovljica, 2003 (o "multiverzumu" idr.)
Weinberg, Steven: Sanje o končni teoriji, Flamingo, Nova Gorica, 1996 (nam "daje misliti" o znanosti ...).
Bodanis, David: E = mc2, Učila, Tržič, 2001 (zgodba o relativnosti in Einsteinu).
Zeilinger, Anton: Einsteinova tančica: novi svet kvantne fizike, Zavod RS za šolstvo, Lj., 2005 (poučno).
Davies, Paul: Zlatolaskina uganka, Modrijan, Lj., 2010 (o "natančni naravnanosti" vesolja, multiverzumu, antropičnem načelu, "tretji poti", zelo priporočam!)
Priročniki in revije:
Zwitter, Tomaž: Pot skozi vesolje, Modrijan, Lj., 2002 (osnove astronomije za laike).
Moore, Patrick: Atlas vesolja, MK, Lj., 2000.
Gribbin, John: Companion to the Cosmos, Weidenfeld & Nicolson, London, prva izdaja 1996 in ponatisi.
Harrison, Edward: Cosmology. The science of the Universe, Cambridge University Press, Cambridge, 2000 in poznejši ponatisi (obsežen, temeljit in do bralca prijazen učbenik kozmologije, imamo ga tudi v naši oddelčni knjižnici).
Kvarkadabra (Jure Zupan et al.): Zakaj je nebo modro? Začasni odgovori na večna vprašanja, Krtina, Lj., 2004.
Spika, Slovenska revija za astronomijo, Cambio, Lj.
Scientific American, širšemu bralstvu dostopna revija o novostih v znanosti, New York (pri nas se dobi tudi v kioskih).
Nekateri drugi spisi M. Uršiča (iz širše tematike predavanj, vabljeni k branju, če/ko utegnete):
"Metafora Uma kot 'žive sfere' v Plotinovi Enneadi VI.7", Analiza I/3-4 (1997), str. 148-152.
"Deus sive natura", v zborniku Panteizem, Poligrafi 9-10 (1998), str. 3-85 (o Spinozi, Plotinu, Schellingu idr.).
"Pojem Boga stvarnika v sodobni kozmologiji", v zborniku: O Božjem bivanju, Poligrafi 11-12 (1998), str. 205-224.
"Cassirerjeva filozofija simbolnih form", Filoz. vestn., 2006, letn. 27, št. 3, str. 97-119.
"Einstein on religion and science", Synth. philos.. International ed., 2006, vol. 21, fasc. 2, str. 267-283.
"Videti pomeni ‛potipati s pogledom’. Kozmološka razmišljanja o Merleau-Pontyjevi percepciji prostora", Analiza, letn. 12, št. 1/2, str. 5-33.
Uršič, M. (ur.): Logos in kozmos, Poligrafi 7-8 (1997), zbornik člankov in prevodov.