Prof. dr. Marko Uršič

FILOZOFIJA NARAVE

izpitna vprašanja za 4. letnik filozofije-D (dvopredmetne) v študijskem letu 2007/2008.

I. Filozofija narave – zgodovinski pregled

1.            Kaj je tematski predmet filozofije narave?

2.            Voda kot arché pri Talesu … kako, zakaj?

3.            Znameniti Anaksimandrov »Stavek« (vsebina in razlaga)

4.            Pojmovanje spreminjanja in časa, ognja in logosa pri Heraklitu

5.            Empedokles: videc in »naravoslovec«

6.            Pitagorejski nauk o številih

7.            Apeiron in sfairos v predsokratski kozmologiji (pregledno)

8.            Platonov Timaj (glavne teme, pregledno)

9.            Aristotelova Fizika: pojmovanje gibanja in njegova vloga v naravi

10.        Aristotelovo pojmovanje vzročnosti in »prvo negibno gibalo«

11.        Aristotelovo pojmovanje neskončnosti in argument(i) za končnost vesolja

12.        Prostor in praznina v Aristotelovi Fiziki

13.        Čas in večnost v Aristotelovi Fiziki

14.        Geocentrični kozmos v Aristotelovi razpravi O nebu (kratek oris)

15.        Ptolemajev nauk o nebesnih sferah in srednjeveška podoba kozmosa

16.        Kopernikovi argumenti za heliocentrizem

17.        Osiandrova vloga pri razumevanju Kopernikovega obrata k heliocentrizmu

18.        Vloga simbolnega mišljenja in matematike v filozofiji Nikolaja Kuzanskega

19.        Razloži odnos med »učeno nevednostjo« in »sovpadanjem nasprotij«

20.        Odnos med kozmologijo in teologijo pri Nikolaju Kuzanskem

21.        Florentinski preporod platonizma: Marsilio Ficino, vloga duše v kozmosu

22.        Kozmološki nauki v zbirki traktatov Corpus Hermeticum

23.        Pico della Mirandola, nauk o človeku in naravi

24.        Leonardo da Vinci: Človek v kvadratu in krogu (razlaga risbe)

25.        Michel de Montaigne: »konstruktivni skepticizem« in platonsko ozadje

26.        Pojmovanje in »izkustvo« smrti v Montaignevih Esejih

27.        Mislec neskončnosti – Giordano Bruno (oris življenja in dela)

28.        Brunov odnos do Kopernika v Pepelnični večerji

29.        Brunovo pojmovanje uma, duše in materije v razpravi O vzroku, počelu in Enem

30.        Katere so tri glavne teze v Brunovi razpravi O neskončnem, vesolju in svetovih?

31.        Brunov panteistični monizem in razsrediščenje univerzuma (razlaga in komentar)

32.        Odnos med kozmologijo, etiko in religijo pri Giordanu Brunu

33.        Pomen Giordana Bruna za sodobno kozmologijo

34.        Spinozov panteizem: Deus sive natura (kaj to pomeni?)

35.        Povezava med ontološkim monizmom in determinizmom v Spinozovi filozofiji

36.        Odnos med ontologijo in etiko v Spinozovi Etiki

37.        Filozofski pomen Keplerjeveve uvedbe elips v razlagi gibanja planetov

38.        Galileo Galilej, začetnik novoveškega naravoslovja

39.        Descartesovo pojmovanje »razsežne stvari«: začetek novoveškega dualizma

40.        Newtonovo pojmovanje prostora in časa

41.        Znanstveni in filozofski pomen Newtonovega odkritja univerzalne gravitacije

42.        Relacijska nasproti substancialni teoriji prostora in časa (Leibniz vs. Clarke)

43.        Kantov predkritični prispevek k filozofiji narave

44.        Prostor in čas kot apriorni formi čutnega izkustva

45.        Schelling: »Narava naj bo vidni duh, duh nevidna narava« (razlaga in komentar).

 

II. Platonski kozmos (seminar)

46.        Uvod v branje Platona (kratek pregled problematike)

47.        Logos in mythos v Platonovi filozofiji

48.        Tri ontološke ravni in njihova (so)razmerja v prispodobi o votlini

49.        Tostranski in onstranski prostor v prispodobi o votlini

50.        Možne interpretacije »nadnebnega prostora« v platonizmu

51.        Svet idej (Um) je »povsod in nikjer«, »vselej in nikoli« (komentar)

52.        Simbolni pomen sonca in svetlobe v platonizmu

53.        Dobro sega »onkraj bitnosti« (razlaga, komentar)

54.        Spoznavna vloga »spominjanja« (anámnesis) pri Platonu

55.        Pomen dialogov za Platonovo filozofijo

56.        Vloga sogovorcev v Platonovih delih (navedi vsaj tri primere)

57.        Problem Platonovih »nenapisanih naukov«

58.        Odnos med platonizmom in krščanstvom (razmislek)

59.        Ali je platonizem združljiv s panteizmom?

60.        Možnosti platonizma v sodobni filozofiji (razmislek)

61.        Platonizem in sodobna matematika/fizika (razmislek)

62.        Platonov Timaj (panoramski pregled)

63.        Epistemološki status kozmologije v Timaju

64.        Kaj pri Platonu pomeni »horizma« in v katerem pogledu jo Timaj presega?

65.        Kateri »miti« nastopajo na začetku Timaja?

66.        Lik in vloga demiurga pri nastanku sveta/kozmosa

67.        Pojasni odnose med demiurgom, Umom in Dušo

68.        Kozmos kot podoba božanskega Uma (razlaga, komentar)

69.        Razmerja med štirimi elementi v Timaju (31bc isl.)

70.        Svet/kozmos kot »živa sfera« (razlaga, komentar)

71.        Vloga Duše v Platonovi kozmologiji

72.        Čas kot »gibljiva podoba veka/večnosti« (razlaga, komentar)

73.        Čas in večnost v Timaju (37e-38a)

74.        Dvostopenjsko stvarjenje živih bitij (41a-d)

75.        Primarnost vida med čuti (47a-c)

76.        Um in Nujnost ter »sprejemalka« bivanja kot »tretji rod«

77.        Pojasni razliko med Platonovo chóro in Aristotelovo prvo materijo

78.        Platonova »idealna telesa« in njihova vloga v nastanku kozmosa

79.        »Dajmon duše je soroden z nebom« (razlaga, komentar)

80.        V čem je dialog Epinomis nadaljevanje Timaja?

81.        Plotinove Enneade (panoramski pregled)

82.        Plotinove tri najvišje »hipostaze« (pojasni odnose med njimi)

83.        Zakaj Um ne more biti že sámo Eno?

84.        Kaj pomeni pojem »emanacija« (razlaga, komentar)

85.        Metafora Uma kot »žive sfere« (En., VI. 7. 15)

86.        Prispodoba morja in mreže (En., IV. 3. 9)

87.        Pojasni odnos med mnéme in anámnesis pri Plotinu; in primerjaj s Platonom

88.        Zakaj v svetu Uma/Duha ni spomina? (En., IV. 4. 1 isl.)

89.        Kako Plotin pojmuje večnost (En., III. 7. 3 isl.)

90.        Kako Plotin pojmuje čas (En., III. 7. 11 isl.); primerjaj s Platonom.

 

OPOMBA: vsak kandidat/-ka »povleče« 3 vprašanja (2+1 ali 1+2).