Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo

Prof. dr. Marko Uršič  

FILOZOFIJA NARAVE

v študijskem letu 2009/2010, ob sredah od 14.45 do 16.15 v predavalnici 15 (predavanja za obe smeri, E in D; vabljeni so tudi študenti drugih smeri in vsi, ki jih ta tematika zanima)

Opomba: V indeksu (za frekvence in izpit, tudi v elektronskem indeksu) smer D formalno vpisuje predmet z naslovom FILOZOFIJA NARAVE, smer E pa predmet z naslovom FILOZOFIJA NARAVE - KOZMOLOGIJA (to drugo je tudi formalni naslov izbirnega predmeta-seminarja za smer D).

Izpit je usten in obsega tri vprašanja (seznam izpitnih vprašanj je objavljen vsakič ob koncu študijskega leta, glede na obravnavano tematiko) ter poznavanje izpitne literature. Aktivno sodelovanje pri izbirnem seminarju se vključi v oceno izpita (tudi pri smeri E). Izpitni roki so vsak mesec. Tudi v naslednjih študijskih letih velja za študente-absolvente, ki predmet poslušajo v letu 2009/2010, isti spisek vprašanj oziroma tematsko isti program.

I. PROGRAM PREDAVANJ (ob sredah, od 14.45 do 16.15 v pred. 15, za obe smeri, E in D):

  1. Uvod: filozofija narave, predmet in metode
  2. Predsokratiki: apeiron in sfairos, neskončnost in končnost
  3. Platonova kozmologija v Timaju: demiurg, čas, chora ...
  4. Aristotelova Fizika in razprava O nebu: gibanje, prostor, čas ...
  5. Od sklenjenega kozmosa k neskončnemu univerzumu
  6. Spinoza: deus sive natura, panteizem
  7. Newton in Leibniz o prostoru in času, vesolju in Bogu
  8. Kant: a priori prostora in časa, meja možnega izkustva, kozmološke antinomije
  9. Neevklidske geometrije: ukrivljeni prostori
  10. Osnove Einsteinove teorije posebne teorije relativnosti: c, prostor-čas, svetlobni stožci ...
  11. Osnove Einsteinove teorije splošne teorije relativnosti: gravitacija kot ukrivljenost prostora-časa
  12. Filozofske implikacije Einsteinove teorije relativnosti
  13. Osnove kvantne mehanike: problem meritve, indeterminizem, vprašanje realnosti ...
  14. Oris sodobne kozmologije (I): Zvezde, črne luknje, galaksije
  15. Oris sodobne kozmologije (II): Kozmološka dejstva, Hubblov zakon, prapok in prasevanje
  16. Oris sodobne kozmologije (III): Standardni kozmološki model: razvoj vesolja
  17. Oris sodobne kozmologije (IV): Dopolnitev standardnega modela: hipoteza inflacije
  18. Kozmološki in fenomenološki čas; problem "prvih treh minut"
  19. "Natančna naravnanost" vesolja in antropično načelo
  20. Multiverzum: teorije mnogih vesolij
  21. Kozmološka hipoteza o "razumnem načrtu": Bog kot stvarnik vesolja
  22. Možnost "tretje poti" med teizmom in ateizmom: panteizem
  23. Kompleksnost, sámoorganizacija, emergenca in/ali emanacija
  24. Teorije kaosa, hipoteza fraktalnega vesolja
  25. Lepota v naravi, vesolju: simetrije in sublimnost
  26. Čas in večnost, kozmologija in eshatologija
  27. "Sanje o Končni Teoriji"
  28. Sklepno predavanje: iskanje smisla, kozmos in etos.

 II. PROGRAM IZBIRNEGA SEMINARJA (ob sredah, od 17.15 do 18.45 v pred. 434):

Prvi semester: Platonski kozmos

  1. Uvod v branje Platona: logos in mythos, imanenca in transcendenca, prostor in čas, spoznavna vloga spomina, pomen dialoga, problem "nezapisanih naukov", platonizem in krščanstvo idr.
  2. Platonov kozmološki dialog Timaj: seminarsko branje, razlaga, komentar, pogovor ...
  3. Plotinov mistični novoplatonizem v Eneadah
  4. Plotinova razprava O večnosti in času (En. III/7): seminarsko branje ...

Drugi semester: Človek in kozmos v renesansi

  1. Uvod: renesansa, kratek zgodovinski pregled in njen današnji pomen
  2. Nikolaj Kuzanski: "učena nevednost" in coincidentia oppositorum
  3. Corpus Hermeticum, traktati o vesolju in Bogu 
  4. Filozofija narave v florentinski renesansi (Ficino, Pico)
  5. Leonardo da Vinci: "znati videti" (saper vedere), umetnost in znanost
  6. Giordano Bruno, mislec neskončnega univerzuma
  7. Michel de Montaigne: "znati živeti", biti človek

III. LITERATURA

Izpitno branje 2009/2010:

A. Filozofija narave, kozmologija - obvezno izpitno branje (za obe smeri, E in D):

  1. Preglej, preberi, premisli študijsko gradivo (na tej spletni strani), predvsem tisto s predavanj.
  2. Aristotel: Fizika, prev. V. Kalan, Slovenska matica, Lj., 2004, poglavja o času (IV, 10-14); za razumevanje konteksta gl. študijsko gradivo tč. 4; fakultativno tudi: M. Uršič, Štirje časi - Pomlad, "Čas kot število gibanja in podoba večnosti", str. 131-167.

  3. Bruno, Giordano: Kozmološki dialogi, prev. M. Mihelič, Slovenska matica, Lj., 2004 (izbereš enega od treh dialogov); gl. tudi uvodno razpravo: M. Uršič: "Neskončno vesolje Giordana Bruna".

  4. Koyré, Alexandre: Od sklenjenega sveta do neskončnega univerzuma, prev. B. Kante, Studia humanitatis, Ljubljana, 1988: 3. in 4. pogl. (Kepler, Galilej, Descartes), 7. pogl. (Newton I) in 10. pogl. (Newton II).

  5. Spinoza, Baruch: Etika, prev. P. Simoniti, Slovenska matica, Lj., 1988: znova malce polistaj po tej slavni knjigi, gl. tudi izbor odlomkov v študijskem gradivu pod tč. 11, fakultativno lahko prebereš: M. Uršič, "Prispodoba o popolnem diamantu" (iz knjige Štirje časi - Pomlad, str. 429-474).

  6. Uršič, M.: "O pračudežu", v: Štirje časi - Pomlad, Cankarjeva založba, Lj., 2002, str. 527-578 (gl. tudi študijsko gradivo).

  7. Uršič, M.: "Racionalne predpostavke in meje kozmologije", Analiza, št. 4, 2003, str. 3-18; dopolnjena verzija (2008) je "on-line"  (gl. tudi študijsko gradivo).

B. Platonski kozmos (za izbirni seminar, prvi semester):

  1. Platon: Timaj, v Platonovih zbranih delih, prev. G. Kocijančič, Mohorjeva družba, Celje, 2004, + krajši dialog Epinomis (prav tam); preberi dialoga v celoti, a bodi pozoren predvsem na odlomke, izbrane v študijskem gradivu (tč. 3): Timaj in Epinomis.

  2. Plotin, študijsko gradivo (tč. 6): preglej, premisli ...

  3. Plotin: O večnosti in času (Eneade, III.7), prev. F. Zore, Založba Nova revija, Lj., 2005: v celoti, str. 11-57 (tj. cca 20 strani, saj je izdaja dvojezična, grško-slovenska).

  4. Avguštin, Avrelij: Izpovedi, prev. Sovre/Gantar, Mohorjeva družba, Celje, 1984, XI. knjiga (o času), str. 243-270.

  5. Uršič, M.: Sedmerke (Štirje časi - Poletje, II. del), Cankarjeva založba, Lj., 2006, str. 29-111 (platonski dialogi o Platonu in Plotinu: 2., 3., 4., 5. in 6. dialog).

  6. Uršič, M.: "Prispodoba o votlini", 5. pogl. knjige Gnostični eseji, Hieron, Založba Nova revija, 1994, str. 191-223 (knjiga je v celoti dostopna tudi "on-line", tu, fakultativno).

C. Človek in kozmos v renesansi (za izbirni seminar, drugi semester):

  1. Kuzanski, Nikolaj: Beril, prev. P. Češarek, v zborniku Nikolaj Kuzanski, Poligrafi 23-24 (2001), dva odlomka, str. 61-74 in 91-98; o Kuzanskem gl. tudi, fakultativno: M. Uršič, "Učena nevednost, pot k sovpadanju nasprotij", v istem zborniku, str. 101-130.

  2. Ficino, Marsilio: Platonska teologija (odlomek), prev. S. Capuder, v: Renesančne mitologije, Poligrafi 25/26, str. 7-26.

  3. Pico della Mirandola, Giovanni: O človekovem dostojanstvu, Družina, Lj., 1997, preberi govor v celoti, str. 5-39.

  4. Leonardo da Vinci: Traktat o slikarstvu, Studia humanitatis, Lj., 2005, fragmenti št.: 15, 63-65, 533-545 (skupaj le 10 strani); fakultativno beri tudi: M.Uršič: »Saper vedere …«, v: Razprave o Leonardu, Studia humanitatis, Lj., 2005, str. 5-30.

  5. Kopernik, Nikolaj: O revolucijah nebesnih sfer, prev. M. Vesel, Založba ZRC, Lj., 2003: predgovor, uvod in str. 43-59.

  6. Uršič, M.: O renesančni lepoti (Štirje časi – Poletje, I. del), Cankarjeva založba, Ljubljana, 2004, str. 47-68, 185-204, 220-235, 267-279 (ostalo fakultativno).

  7. Uršič, M.: Sedmerke (Štirje časi – Poletje, II. del), CZ, Lj., 2006, str. 164-171, 263-283 (ostalo fakultativno).

Nekatere v slov. prevedene knjige o sodobni kozmologiji in znanosti (fakultativno branje, po želji in možnostih):

  1. Hawking, Stephen: Kratka zgodovina časa, DMFA, Sigma, Lj., 1994 (zdaj že klasika poljudne kozmologije).

  2. Hawking, Stephen: Vesolje v orehovi lupini, Učila, Tržič, 2004 (lepa knjiga, a morda malce težka brez branja prve).

  3. Greene, Brian: Čudovito vesolje, Učila, Tržič, 2004 (predvsem o sodobni teoriji strun, poljudno branje).

  4. Greene, Brian: Tkanina vesolja, Učila, T., 2006 (obsežna in lepo napisana knjiga o sodobni kozmologiji, zelo priporočam!).

  5. Staguhn, Gerhard: Skrivnosti vesolja, Učila, T., 2002 (pogled in vprašanja poučenega "naivneža").

  6. Rees, Martin: Pred začetkom - naše in druga vesolja, Didakta, Radovljica, 2003 (o "multiverzumu" idr.)

  7. Weinberg, Steven: Sanje o končni teoriji, Flamingo, Nova Gorica, 1996 (nam "daje misliti" o znanosti ...).

  8. Bodanis, David: E = mc2, Učila, Tržič, 2001 (zgodba o relativnosti in Einsteinu).

  9. Zeilinger, Anton: Einsteinova tančica: novi svet kvantne fizike, Zavod RS za šolstvo, Lj., 2005 (poučno).

  10. Wells, Spencer: Odiseja človeštva. Genetsko potovanje človeka od začetkov do danes, Učila, T., 2005 (odiseja ...).

    Priročniki in revije:

  1. Zwitter, Tomaž: Pot skozi vesolje, Modrijan, Lj., 2002 (osnove astronomije za laike).

  2. Moore, Patrick: Atlas vesolja, MK, Lj., 2000.

  3. Gribbin, John: Companion to the Cosmos, Weidenfeld & Nicolson, London, prva izdaja 1996 in ponatisi.

  4. Harrison, Edward: Cosmology. The science of the Universe, Cambridge University Press, Cambridge, 2000 in poznejši ponatisi (obsežen, temeljit in do bralca prijazen učbenik kozmologije, imamo ga tudi v naši oddelčni knjižnici).

  5. Kvarkadabra (Jure Zupan et al.): Zakaj je nebo modro? Začasni odgovori na večna vprašanja, Krtina, Lj., 2004.

  6. Spika, Slovenska revija za astronomijo, Cambio, Lj.

  7. Proteus, revija za poljudno naravoslovje, Prirodoslovno društvo Slovenije, Lj.

  8. Scientific American, širšemu bralstvu dostopna revija o novostih v znanosti, New York (pri nas se dobi tudi v kioskih).

Nekateri drugi spisi M. Uršiča (iz širše tematike predavanj, vabljeni k branju, če/ko utegnete):

  1. "Metafora Uma kot 'žive sfere' v Plotinovi Enneadi VI.7", Analiza I/3-4 (1997), str. 148-152.

  2. "Deus sive natura", v zborniku Panteizem, Poligrafi 9-10 (1998), str. 3-85 (o Spinozi, Plotinu, Schellingu idr.).

  3. "Pojem Boga stvarnika v sodobni kozmologiji", v zborniku: O Božjem bivanju, Poligrafi 11-12 (1998), str. 205-224.

  4. "Cassirerjeva filozofija simbolnih form", Filoz. vestn., 2006, letn. 27, št. 3, str. 97-119.

  5. "Einstein on religion and science", Synth. philos.. International ed., 2006, vol. 21, fasc. 2, str. 267-283.

  6. "Videti pomeni ‛potipati s pogledom’. Kozmološka razmišljanja o Merleau-Pontyjevi percepciji prostora", Analiza, letn. 12, št. 1/2, str. 5-33.

  7. Uršič, M. (ur.): Logos in kozmos, Poligrafi 7-8 (1997), zbornik člankov in prevodov.

Nekaj uporabnih spletnih strani

Priporočeno nadaljnje branje (za seminarska in diplomska dela, podiplomski študij ...):

  1. Agazzi, Evandro: "Univerzum kot filozofski problem", Anthropos, 1995/3-4, str. 185-209.

  2. Aristotel: O nebu, prev. P. Češarek, Založba ZRC, Ljubljana, 2005.

  3. Bachelard, Gaston: Poetika prostora, prev. Tanja Lesničar-Pučko, zbirka Koda, Študentska založba, Ljubljana, 2001 (očarljiva knjiga o fenomenologiji prostora, od hiše do vesolja).

  4. Barrow, John: The Artful Universe Expanded, Oxford Univ. Press, 2005, 2. izd. (povezava znanosti in umetnosti).

  5. Barrow, John: New Theories of Everything, Oxford University Press, 2007 (o nepotešenem iskanju "svetega grala" znanosti).

  6. Barrow, J. & Tipler, F.: The Anthropical Cosmological Principle, Oxford University Press, Oxford, 1986 (znana monografija o "antropičnem načelu", zahtevno študijsko delo).

  7. Barry, Robert: Teorija o skoraj vsem ("za skoraj vsakogar", znanstveno in religiozno iskanje dokončnih odgovorov), prev. Davorin Flis, Vodnikova založba, Ljubljana, 1998.

  8. Blumenberg, Hans: Geneza kopernikanskega sveta, prev. Tomo Virk, spremna beseda Igor Škamperle, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2001 (obsežno delo o zgodovini znanosti in kulture v obdobju renesanse in začetkov novoveške znanosti).

  9. Böhme, Gernot (ur.): Klassiker der Naturphilosophie, Verlag C.H.Beck, München, 1989 (zgodovina filozofije narave).

  10. Bostrom, Nick: Anthropic Bias. Observation Selection Effects in Science and Philosophy, Routledge, London, 2002 (temeljita epistemološka analiza "antropičnega razmišljanja" v filozofiji in znanosti, posebej v kozmologiji).

  11. Carr, Bernard (ur.): Universe or Multiverse?, Cambridge University Press, Cambridge, 2007 (obsežen, odličen izbor razprav o multiverzumu, zastavljen interdisciplinarno: znanost in filozofija, priporočam!).

  12. Cassirer, Ernst: Uz Einsteinovu teoriju relativnosti. Spoznajnoteoretska razmatranja, Demetra, Zagreb, 1998 (eden prvih filozofskih premislekov relativnostne teorije). V nem. orig. (1921) imamo v naši knjižnici.

  13. Craig, W. & Smith, Q.: Theism, Atheism and Big Bang Cosmology, Clarendon Press, Oxford, 1995 (dialog med teistom in ateistom o nastanku vesolja).

  14. Davies, Paul: The Mind of God. Science and the Search for Ultimate Meaning, Penguin Books, London, 1992 (sodobna klasika).

  15. Davies, Paul: Are We Alone? Philosophical Implications of the Discovery of Extraterrestrial Life, Phoenix, London, 1994.

  16. Davies, Paul: The Cosmic Blueprint. Order and Complexity at the Edge of Chaos, 1987, Penguin, 1995 (o "spontanem stvarjenju", priporočam).

  17. Davies, Paul: The Goldilocks Enigma. Why is the Universe just right for life, Penguin Books, London, 2007 (zelo lepo in razumljivo napisana knjiga o skrivnosti »natančne naravnanosti« vesolja, priporočam!).

  18. Dawkins, Richard: Bog kot zabloda, prev. Maja Novak, Modrijan, Ljubljana, 2007 (razvpita knjiga najbolj znanega sodobnega neodarvinista, radikalnega ateista itd. … hm?).

  19. Dolenc, Sašo: "Zelo kratka zgodovina časa", Spika VII/12 (1999), str. 512-520 (ali na spletni strani "Kvarkadabra", gl. zgoraj).

  20. Duncan, David E.: Koledar, prev. Sašo Dolenc, Studia humanitatis, Lj., 2004.

  21. Einstein, Albert: Relativity. The Special and the General Theory [nem. izv. 1916], Routledge, London, 1993 (in pozneje).

  22. Ellis, G. & Williams, R.: Flat and Curved Space-Times, Clarendon Press, Oxford, 1988 (precej zahtevna, a zelo dobra predstavitev neevklidskih oz. relativističnih prostorov-časov).

  23. Forrest, P.: God without the Supernatural, Cornell University Press, Ithaca, 1996 (kozmologija in teologija).

  24. Flood, R. & Lockwood, M. (ur.): The Nature of Time, Basil Blackwell, Oxford, 1990 (zbornik znanih člankov na področju filozofije in/ali fizike časa).

  25. Hawking, Stephen: Črne luknje in otroška vesolja, DMFA, Ljubljana, 1994.

  26. Hiley, B. & Peat, F. (ur.): Quantum Implications, Routledge, London, 1994 (monografija o kvantni mehaniki: različne teme različnih težavnosti, v splošnem pa zahtevno študijsko delo).

  27. Galileo Galilej: Zvezdni glasnik [Sidereus nuntius, 1610] in J. Keplerja Razgovor z Zvezdnim glasnikom (izbrana pisma), ur. Matjaž Vesel, prev. Matej Hriberšek in Mojca Mihelič, Založba ZRC, Ljubljana, 2007 (berimo klasiko, da bi razumeli sodobnost).

  28. Grey, Jeremy: Ideas of Space. Euclidean, Non-Euclidean and Relativistic, Clarendon Press, Oxford, 1989 (zelo dobra predstavitev različnih prostorov/geometrij).

  29. Kaku, Michio: Hyperspace, Oxford Univ. Press, 1994 in ponatisi (poučno, duhovito, razvija domišljijo).

  30. Kanitscheider, Bernulf: Kosmologie, Reclam, Stuttgart, 1991 (odličen, čeprav ne lahek uvod v filozofsko kozmologijo).

  31. Kirshner, Robert R.: The Extravagant Universe, Princeton Univ. Press, 2004 (še ena knjiga o "ekstravaganci" sodobne kozmologije).

  32. Koyré, Alexandre: Znanstvena revolucija. Izbrani spisi iz zgodovine znanstvene in filozofske misli, prev. Saša Jerele idr., Založba ZRC, Lj., 2006.

  33. Kuzanski, Nikolaj: O Božjem pogledu, Družina, Ljubljana, 1997.

  34. Leslie, John: Universes, Routledge, London, 1989 (zdaj že klasično delo na temo "mnogih vesolij").

  35. Leslie, John (ur.): Modern Cosmology and Philosophy, Prometheus Books, New York, 1998 (zbornik znanih člankov s področja filozofske kozmologije).

  36. Livio, Mario: The Accelerating Universe (... and the Beauty of the Cosmos), John Wiley & Sons, New York, 2000 (v čem je dandanes lepota kozmosa/kozmologije?).

  37. Lukrecij (Titus Lucretius Carus): O naravi sveta (De rerum natura), prev. A. Sovre, Slov. matica, Lj., 1959 (vedno zabavna klasika ...).

  38. Luminet, Jean-Pierre: The Wraparound Universe, A K Peters, Wellesley, Massachusetts, 2008 (nenavaden sodoben model vesolja kot topološko sklenjenega dodekaedra: zanimivo, čeprav zelo težko preverljivo).

  39. Manson, Neil A. (ur.): God and Design. Teleological Argument and Modern Science, Routledge, London, 2003 (odličen zbornik o "antropičnem načelu", "multiverzumu" itd.).

  40. Mendoza, Ramon: The Acentric Labyrinth. G. Bruno's Prelude to Contemporary Cosmology, Element Books, Shaftesbury, 1995 (zanimiv poskus aktualizacije Giordana Bruna s stališča sodobne kozmologije).

  41. Mittelstaedt, Peter & Weingartner, Paul: Laws of Nature, Springer-Verlag, Berlin Heidelberg, 2005 (temeljno, zahtevno delo o logični in epistemološki osnovi zakonov narave).

  42. Morris, Richard: The Edges of Science. Crossing the Boundary from Physics to Metaphysics, Fourth Estate, London, 1990 (dobra kozmologija za začetnike, čeprav zdaj morda že malce zastarela).

  43. Nerlich, Graham: The Shape of Space, Cambridge University Press, Cambridge, 1994.

  44. Pais, Abraham: Subtle is the Lord ..., Oxford Univ. Press, 1982 (najbolj znana monografija o Einsteinu).

  45. Pais, Abraham: Einstein Lived Here, Clarendon Press, Oxford, 1994 (slavna biografija A. Einsteina).

  46. Pavšič, Matej: The Landscape of Theoretical Physics: A Global View, Kluwer Academic Publishers, Dordrecht, 2001 (temeljno in odmevno delo našega znanega fizika, predvsem o "branskem svetu", v nekaterih segmentih dostopno tudi nefizikom).

  47. Penrose, Roger: The Emperor's New Mind, Oxford University Press, Oxford, 1989 (znano "panoramsko" delo velikega fizika, strokovnjaka za črne luknje in kozmologijo; obsežno, mestoma precej zahtevno).

  48. Penrose, Roger: The Road to Reality. A Complete Guide to the Laws of the Universe, Vintage Books, New York, 2005 (obsežno, enciklopedično delo znanega matematika & fizika, kozmologa in filozofa: priporočam predvsem tistim filozofskim bralcem, ki se želijo malce bolj poglobiti v sodobno matematično fiziko in znanstveno kozmologijo).

  49. Petković, Tomislav: Uvod u modernu kozmologiju i filozofiju, druga, razširjena izdaja, Element, Šibenik-Zagreb, 2002 (neke vrste učbenik sodobne kozmologije, namenjen predvsem študentom filozofije; avtor, znani hrvaški fizik, povezuje moderno znanost o vesolju s starimi kozmološkimi nauki).

  50. Poidevin, Robert Le: Travels in Four Dimensions, The Enigmas of Space and Time, Oxford University Press, 2003 (časovna potovanja?).

  51. Poidevin, R. & MacBeath, M. (ur.): The Philosophy of Time, Oxford Univ. Press, Oxford, 1993 (zbornik znanih člankov s področja filozofije časa).

  52. Rees, Martin: Just Six Numbers. The deep forces that shape the universe, Weidenfeld & Nicolson, London, 1999 (zanimiva in neformalna razlaga osnovnih kozmoloških parametrov).

  53. Rees, Martin: Our Cosmic Habitat, Phoenix, London, 2003 (razgibano razmišljanje znanega astronoma in kozmologa o človekovem mestu v kozmosu).

  54. Silk, Joseph: A Short History of the Universe, Scientific American Library, New York, 1997 (poljudna predstavitev sodobne kozmologije izpod peresa znanega fizika-kozmologa).

  55. Silk, Joseph: The Infinite Cosmos, Oxford University Press, Oxford, 2006 (avtorjeva novejša knjiga, v njej je lepo razloženo vprašanje končnosti vs. neskončnosti vesolja: tudi evklidsko vesolje je lahko topološko končno).

  56. Smolin, Lee: The Life of the Cosmos, Oxford University Press, Oxford, 1997 (kozmološki darvinizem, teorija "živega kozmosa" in črnih lukenj kot semen za nova vesolja: filozofsko zanimivo predvsem z metodološkega vidika, sicer zelo spekulativno).

  57. Smolin, Lee: The Trouble with Physics, Penguin Books, London, 2008 (nova avtorjeva knjiga, pronicljiva analiza metodoloških in epistemoloških težav sodobne znanosti)

  58. Steinhardt, Paul J. & Turok, Neil: Endless Universe. Beyond the Big Bang, Doubleday, New York, 2007 (oživitev cikličnega, "ekpirotičnega" modela vesolja kot alternative standardni teoriji napihnjenja: zanimivo, novo, čeprav težko preverljivo).

  59. Susskind, Leonard: The Cosmic Landscape. String Theory and the Illusion of Intelligent Design, Back Bay Books, Little, Brown & comp., New York, 2006 (vplivna, lepo napisana knjiga, prikaz vesoljne "pokrajine", najbolj razkošnega multiverzuma: zanimivo branje, čeprav … mar res obstaja 10 na 500 potenco različnih vesolij?).

  60. Teilhard de Chardin, Pierre: Pojav človeka, Mohorjeva družba, Celje, 1978, str. 9-13, 92-126, 172-191 (klasika, fotokopije v filozofski knjižnici).

  61. Vesel, Matjaž: Astronom-filozof. Kopernik, gibanje Zemlje in kopernikanska revolucija, Založba ZRC, Lj., 2007.

  62. Weinberg, Steven: Prve tri minute, Sigma, DMFA, Ljubljana, 1991 (znano, žal zdaj že malce zastarelo poljudno delo o sodobni kozmologiji).

  63. Weeks, Jeffrey R.: Oblika prostora, DMFA, Knjižnica Sigma, Lj., 1998 (zelo dober in nazoren uvod v matematično topologijo).

  64. Woit, Peter. Not Even Wrong. The failure of string theory and the continuing challenge to unity the laws of physics, Vintage Books, London, 2007 (kritika popularne teorije strun).

  65. Ženko, Ernest: Prostor in umetnost, Založba ZRC, Ljubljana, 2000 (zlasti o prostoru v renesansi, str. 37-74, ter o prostoru v moderni znanosti, neevklidskih geometrijah itd., str. 75-85).