Višina:     4478 m

Težavnost: AD-

Izhodišče: Zermatt, Mattertal, Švica

Posebnost:  gornikom zaželjen toda zelo zahteven hrib. 

MY WAY: Avgust 1991. Iz Zermatta (1620 m)  te do Schwarzsee-ja (2582 m) popelje kabinska žičnica ali pa dve do tri ure hoje. V dnevih čakanja na stabilno vreme sva na tej planinski  poti večkrat srečala delavce s samokolnico, lopato in krampom pri urejanju poti   in brskala po spominu, ali je kdo od naju že srečal pobiralca kamenja na smučarski progi v Kranjski Gori.     

V lepem vremenu te pri Schwarzsee-ju čaka čudovit razgled na verigo gora  od Monte Rose do Breithorna in seveda na njegovo veličanstvo Matterhorn. Ob vzponu do Hornlihutte (3260 m) imaš poleg opazovanja "tvojega" severovzhodnega grebena,  precej tematike za razburjanje možgančkov.V mislih si lahko oživiš  tragedijo 14. julija 1865, dramatičen boj za naslov prvopristopnikov, ogleduješ severno steno - enega od zadnjih treh problemov Alp ali pa se koncentriraš na vzpon. Opozorila na koncentracijo so tu res na mestu, saj je ta sicer zelo oblegana gora  zahtevala že preko 500 življenj. 

Od Hornlihutte do vrha te loči 1200 višinskih metrov. 1200 metrov plezarije II., tudi III. stopnje, pa tudi kakšen  skok spodnje četrte stopnje te čaka. Na 4003 m stoji bivak Solvayhutte - za primeren resnih težav. Tako kot vsi, sva z Romanom vzpon začela še sredi noči. Ker v noči  zelo lahko zaideš v še  težji svet, sva imela namen slediti kašni navezi vodnik-klient. Na ozkem zavarovanem vstopu v steno pa so nama namero preprečili Japonci, kakih 15 jih je bilo na enem štriku. Prehitevala sva jih celo noč, prehitela pa šele ob svitu. Pred vršnim snežiščem sva se lotila gladkih plošč s pomočjo fiksnih  vrvi in prilezla  na vrh  po šestih urah in pol. 

Sestopala sva skupaj s še dvema nemškima navezama. Malo pod Solvayhutte smo si sestop hoteli skrajšati s tremi (na videz urejenimi) spusti po vrvi in se grdo zaplezali v vzhodno steno. Sestop je tako trajal več kot 8 ur. "Mandlci" iste sorte smo potem  ob luninem siju skupaj sestopili še tistih 1600 m do Zermatta. V večernih urah si o vožnji z gondolo nismo delali utvar. V Zermattu smo ob enjstih zvečer ( po 19 urah hoje)  naročili taksi, ki nas je popeljal do  šotorov v Randi. Tam se je začela druga zgodba...