|
|
Težavnost: PD Izhodišče: Randa, Mattertal, Švica, Posebnost: Tretji vrh Evrope, najvišji samostojni vrh Švice (na fotki z leve: Alphubel, Taschhorn in Dom, slikano s "hrbtne" strani - s Hochsaasa nad Saas Fee-jem). MY WAY: Avgust 1991. Moj prvi štiritisočak. Dva dobra prijatelja, hribovska navdušenca, neambiciozna tečajnika alpinističnega odseka, z nekaj lepimi vzponi iz domačih hribov sva se podala v Švico. Pristope sem planiral ambiciozno: "Vreme avgusta drži, Alphubel pade za aklimatizacijo, nato Dom in za konec še Matterhorn". Ne spominjam se več, ali sva zaradi vremenske napovedi ali zaradi neučakanosti iz planov spustila Alphubel. Kar na Dom sva jo mahnila. Pri normalnem pristopu na Dom ni popusta. S hojo začneš na dnu, v Randi na 1430 m, prespiš v Domhute na 2940 m. Od koče do vrha Doma (4545 m) ti Goedeke-jev vodniček napove 5 do 7 ur vzpenjanja. Toda na vrhu si šele na polovici. Po romantični nočni hoji v soju čelnih svetilk po ledeniku, ti vzpon popestri skalni del vzpona na Festijoch, težavnosti do druge stopnje. Nato se po mestoma strmem (do 50o) sneženem grebenu povzpneš do vrha. Na vrhu sva spoznala, da za naju ni ovir, čeprav nama je vmes precej zmanjkovalo sape in se nisva mogla šteti med hitrejše naveze. Pri sestopanju niti pomislila nisva, da bi še enkrat spala v koči, saj je bil dan še dolg. Tako sva v tistemu dnevu 1500 m vzpona, pripisala še 3160 m sestopa. Med vlečenjem oplastificiranih nog navzdol sva se potem prerekala, kdo dlje časa nosi štrik in kdo več skupne opreme in si povedala še par očitajočih zgodb iz arhiva. Pa razmišljala sva o hoji v samih vložkih (notranjemu delu čevlja). Lekcijo sva vzela hitro, samo napačno: pred kasnejšim vzponom na Matterhorn sva v nahrbtnikih tako zreducirala opremo (med drugim tudi del hrane in pijače), da sva jo kasneje pri vzponu precejšen del pogrešala. Mladost-ludost.
|