Termin:  konec oktobra

Dolžina: 42 km (21km, 7 km)

Štart in cilj: center Ljubljane

Posebnost: dva kroga

MY WAY: Oktober 2000. O udeležbi na tekaškem maratonu sem sanjal  odkar pomnim. Resno pa sem začel o tem  razmišljati po majskem Teku trojk, kjer smo v konkurenci mešanih trojk z Ojo in Dejanom lepo ujeli  (Ljubljana, 28 km). 

Na Ljubljanca sem se  pripravljal  spoštljivo in sistematično. Še danes ne vem ali je šlo za strahospoštovanje  ali za predhodne športne lekcije, ampak pripravil sem se zelo dobro. Z neta sem snel 18-tedenski plan treningov  za  New York City Marathon, ga priredil svojemu terminu in si izdelal  grafe realizacije, ki sem jih potem vsak teden lepil na steno. Nekaj pomembnih trening napotkov sem pobral od brata difovca, kakšnega pa tudi zavrgel. Verjetno ga bom pobral še kdaj kasneje. Za psihično in fizično utrditev sem odtekel Mirnopeški tek, Pokljuški polmaraton in Kranjskogorsko desetko. Med svojim krogom po okolici Preske pa sem domišlijsko  večkrat tekel  zadnje kilometre Ljubljanca. Del proge od Kosez  do Rožne dolini sem v resnici večkrat odtekel in odpeljal s kolesom in se tako udomačil na progi. Pravzaprav nisem nikoli podvomil o uspehu razen  teden dni pred prireditvijo, ko sem  obiskal znano ljubljansko štacuno s športno prehrano, kamor sem šel po ogljikove hidrate v gelu za  maraton.  So se mi skoraj  smejali, ko sem jim razložil da  prisegam na špagete, isostar in banane. Pa je vseeno šlo in to brez dodatnih koncentratov beljakovin, hydrafuelov,.... 

Drugi krog , ki sem se ga malo bal,  mi ni ubil volje, saj sem s svojim konstantnim tempom  nehote prehiteval sotekmovalce. To mi je ob zavesti, da tečem drugi krog pravega maratona,  vračalo že izgubljeno energijo. Še bolj pa moji zvesti navijači z bananami, isostarjem , s sportmisli kolački in s spodbujanjem... 

Trpke izkušnje, maratonski zid... to verjetno še pride.