Gorski teki

 

Home
Allalinhorn
Ben Nevis
Breithorn
Dent du Geant
Dom
Gran Paradiso
Jungfrau
Matterhorn
Monch
Mont Blanc du Tacul
Mont Blanc
Weissmies
Franja maraton
Ljubljanski maraton
Sežana, Zadvor, Radenci...
Gorski teki
O avtorju

Termin: poletje 2001

MY WAY: Poletje je precej razredčeno  rekreativnih prireditev. Kot da prevladuje ocena med organizatorji, da smo rekreativci "na morju". Mogoče so pa organizatorji? Pa jih ne bi hotel šinfat. Organizatorje. Po večini so to zagnanci, ki se z entuzijazmom lotijo zadeve, pogosto pa pokasirajo nezadovoljstvo in pa slabo voljo zaradi kakšne neumnosti ali pa stvari kot so npr. spominske majice  enotne XXXL velikosti!!?? 

Tek na Vršič: Cesto na Vršič poznam. Ne sicer tako kot prijatelj Grega, ki je sposoben "narisati" vsakega od 24 ovinkov. Poznam jo s številnih kolesarskih izletov, zimskih pohodov, nočnega sankanja in pa tradicionalnih vsakoletnih kolesarskih Jurišev na Vršič, prvo soboto v septembru. "Tek na Vršič" se je slišal zelo izzivalno, nedosegljivo in ekstremno. "Pa ni, veš", me je prepričeval Andrej. "Če  jih pretečeš 21, boš tudi na Vršič. Samo malo više noge dviguješ." In res. Seveda  me je šponal v meča, križ in stegna v tistih znamenitih njstrmejših delih pri Mihovem domu, pa višje - na jasi. Ampak je bilo fino, zadovoljstvo pa vsaj tako kot po svojem prvem kolesarskem vzponu na ta prelaz med Mojstrovkami in Prisojnikom.

Tek na Grintovec: So mi porinili v roke letak v Kranjski Gori. Ha, ha, ha!! Sem si ga vseeno primagnetil nad pisalno mizo in me je provociral celo poletje. "Tolk nor pa nisem" je rekel Andrej ko sem mu povedal generalije. Od doma v Kamniški Bistrici do vrha 15,8 km, 1957 metrov višinske razlike, 5 ur hoje po markacijah, 2,5 ure je omejitev na teku. 1h 24 min. je tekel Šalamun leta 1998, ko je bil tek organiziran  zadnjič. Sva čakala  18. avgusta  v Kamniški Bistrici na štartni znak oba z Anadrejem. In  tekmovala kdo bo bolj prepričljiv v izjavah, da je treba iti lagano. Tekel sem bolj malo, pravazaprav le do tovorne žičnice in potem na ravnici nad Cojzovo kočo. Ostalo pa hitra hoja. 17 minut do spodnje postaje tovorne žičnice, še 55 minut do Kokrškega sedla, vse skupaj 2 ure in 3 minute do vrha.  In sem bil 51-ti od 75-tih. Tako: za predstavo o udeležencih! Andrej? 1 uro 53 minut..