IV. OŽJI DELI MOL

55. člen

Četrtne skupnosti MOL so:

- Četrtna skupnost Črnuče s sedežem na Dunajski cesti 367,

- Četrtna skupnost Posavje s sedežem na Dunajski cesti 230,

- Četrtna skupnost Bežigrad s sedežem na Vojkovi cesti 1,

- Četrtna skupnost Center s sedežem na Štefanovi ulici 9,

- Četrtna skupnost Jarše s sedežem na Kvedrovi ulici 32,

- Četrtna skupnost Moste s sedežem Ob Ljubljanici 36a,

- Četrtna skupnost Polje s sedežem v Polju 12,

- Četrtna skupnost Sostro s sedežem na Cesti II. grupe odredov 43,

- Četrtna skupnost Golovec s sedežem na Litijski cesti 38,

- Četrtna skupnost Rudnik s sedežem na Poti k ribniku 20,

- Četrtna skupnost Trnovo s sedežem na Cesti dveh cesarjev 32,

- Četrtna skupnost Vič s sedežem na Tbilisijski ulici 22a,

- Četrtna skupnost Rožnik s sedežem na Viški ulici 38,

- Četrtna skupnost Šiška s sedežem na Kebetovi ulici 1,

- Četrtna skupnost Dravlje s sedežem na Draveljski ulici 44,

- Četrtna skupnost Šentvid s sedežem na Prušnikovi ulici 106,

- Četrtna skupnost Šmarna gora s sedežem na Pločanski ulici 8

Območje četrtne skupnosti je določeno s prostorskimi okoliši. Območje četrtne skupnosti obsega enega ali več prostorskih okolišev. Pri določitvi območja četrtne skupnosti se lahko prostorski okoliš razdeli v primeru, če to pogojujejo večji objekti v prostoru.

Območja četrtnih skupnosti MOL so določena v prilogi, ki je sestavni del tega statuta.

                                                56. člen

Mestni svet lahko s spremembo statuta ukine četrtno skupnost ali spremeni njeno območje. Ta sprememba statuta začne veljati šele po izteku mandata sveta četrtne skupnosti.

Mestni svet izvede postopek za ukinitev četrtne skupnosti ali spremembo njenega območja enkrat v obdobju med rednimi volitvami v svet četrtne skupnosti Postopek mora biti končan najkasneje tri mesece pred rokom, ki je z zakonom, ki ureja loka!ne volitve, določen kot prvi rok za razpis rednih volitev v svet četrtne skupnosti.

Pobudo za ustanovitev četrtne skupnosti ali za spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ali najmanj pet odstotkov volivcev četrtne skupnosti ali dela območja MOL, na katerega se nanaša pobuda. Mestni svet mora pobudo obvezno obravnavati.

Pred ustanovitvijo četrtne skupnosti ali pred spremembo njenega območja mora mestni svet na teh območjih ugotoviti interes prebivalcev. Interes prebivalcev se ugotovi na referendumu. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje četrtne skupnosti.

57. člen

Četrtna skupnost je pravna oseba javnega prava. Četrtna skupnost nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom.
    Četrtno skupnost kot pravno osebo zastopa svet četrt ne skupnosti.
    Pravni posli, ki jih sklene četrtna skupnost, so veljavni le ob predhodnem soglasju župana, razen če je z veljavnim odlokom o proračunu za posamezne posle drugače določeno.
    Četrtna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. MOL odgovarja za obveznosti četrtne skupnosti subsidiarno v višini sredstev, ki so določena v proračunu za opravljanje nalog četrtne skupnosti.
    Če četrtna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na MOL ali na nove četrtne skupnosti z lastnost jo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo prejšnjih četrtnih skupnosti. O tem odloča mesti svet.

58. člen

Organ četrtne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju četrtne skupnosti.
    Mandat članov sveta traja štiri leta.
    Svet ima predsednika, ki ga izmed sebe na predlog najmanj četrtine članov sveta izvolijo člani sveta. Svet ima lahko enega ali več podpredsednikov, ki jih izmed članov sveta na predlog predsednika izvoli svet. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, za katere ga pooblasti predsednik, Če ima svet več podpredsednikov, nadomešča predsednika tisti podpredsednik, ki ga določi predsednik, če ga ne določi, pa najstarejši podpredsednik, Kadar nastopijo razlogi, da tako predsednik sveta kot podpredsednik ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča predsednika član sveta, ki ga določi predsednik sveta, če ga ne določi, pa najstarejši član sveta. V času nadomeščanja opravlja član sveta tekoče naloge iz pristojnosti predsednika sveta.
    Člani sveta opravljajo svoje delo nepoklicno.
    Član sveta ne more biti član nadzornega odbora, župan, podžupan ali oseba, zaposlena v mestni upravi.
    Prvo sejo sveta skliče župan najkasneje v tridesetih dneh po izvolitvi članov sveta četrtne skupnosti. Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta župan ali njegov pooblaščenec.
Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
    Predsednik sveta predstavlja četrtno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet četrtne skupnosti.
    Predsednik sveta skliče svet četrt ne skupnosti najmanj štirikrat na leto, Sklic redne seje sveta se pošlje članom sveta najmanj štiri dni pred dnem, določenim za sejo. Predsednik mora sklicati svet četrtne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj četrtina članov sveta.
    Za delovanje sveta četrtne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik mestnega sveta.

Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta, se smiselno uporabljajo za prenehanje mandata člana sveta četrtne skupnosti.

59. člen (črtan)

60. člen

Četrtna skupnost pri opravljanju javnih zadev v MOL sodeluje z organi MOL, mestno upravo, drugimi četrtnimi skupnostmi in organizacijami, katerih ustanovitelj je MOL, in sicer:

- sodeluje pri pripravi proračuna MOL in drugih gradiv, ki jih sprejema mestni svet,
- daje predloge in sodeluje pri pripravi razvojnih programov MOL,
- predlaga prednostne naloge za načrtovanje, vzdrževanje, obnovo in gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav,
- sodeluje pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
- opozarja na zaznane nepravilnosti pri izvajanju javnih gospodarskih služb,
- daje predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov,
- daje mnenja in pobude ter sodeluje pri urejanju pogojev za zagotavljanje prometne varnosti,
- posreduje predloge in pobude v postopku pridobivanja priporočil, usmeritev in interesov glede predvidene prostorske ureditve,
- sodeluje in daje pripombe in predloge na javnih razgrnitvah prostorskih aktov in aktov o razglasitvi naravnih vrednot, ki obravnavajo območje četrtne skupnosti,
- oblikuje pobude za spremembe prostorskih aktov,
- spremlja stanje in opozarja na potrebe in probleme prebivalcev s področja varstva okolja,
- daje pobude za razglasitev naravnih vrednot lokalnega pomena,
- spremlja stanje in opozarja na neurejenost razglašenih naravnih vrednot,
- spremlja stanje in opozarja na neurejenost kulturne dediščine,
- spremlja socialno problematiko in problematiko varovanja zdravja ter predlaga ukrepe za njeno reševanje,
- sodeluje in predlaga ukrepe pri zagotavljanju pomoči socialno ogroženim in izključenim posameznikom, otrokom, mladim, starejšim osebam, družinam in drugim skupinam posameznikov,
- spremlja stanje in predlaga ukrepe za zadovoljevanje zdravstvenih, kulturnih, športnih, vzgojno-izobraževalnih in drugih potreb prebivalcev,
- sodeluje pri pospeševanju kulturne, športne, rekreacijske, socialne, okoljevarstvene, protipožarne, turistične in drugih dejavnostih, ki jih izvajajo društva s sedežem na območju četrtne skupnosti in so namenjene prebivalcem četrtne skupnosti,
- predlaga predstavnika četrtne skupnosti, ki ga v organ upravljanja javnega zavoda imenuje mestni svet kot ustanovitelj,
- s predlogi in mnenji sodeluje pri upravljanju poslovnih objektov in prostorov, s katerimi upravlja organ mestne uprave, pristojen za lokalno samoupravo, in so namenjeni za delovanje lokalne samouprave in zadovoljevanje prostorskih potreb četrtne skupnosti, občanov in drugih s področij kulturne, športne, rekreacijske, socialne, okoljevarstvene, protipožarne, turistične in drugih dejavnosti z območja četrtne skupnosti,
- daje pobude glede namembnosti javnih površin, poslovnih objektov in prostorov, s katerimi upravlja pristojni organ mestne uprave,
- spremlja nevarnosti na svojem območju in o tem obvešča pristojne službe ter organe vodenja v sistemu zaščite in reševanja ter po potrebi prebivalstvo in sodeluje pri stalnih nalogah s področja zaščite in reševanja,
- spremlja stanje in predlaga ukrepe za izboljšanje varnosti občanov,
- opozarja na kršitve v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov,
- sodeluje pri ocenjevanju škode v primeru naravnih nesreč,
- opozarja na neizvajanje predpisov MOL,
- sodeluje v postopkih določitve, spremembe in ukinitve imen oziroma potekov ulic,
- sodeluje pri organizaciji in izvedbi programov in aktivnosti, ki se izvajajo na območju četrtne skupnosti,
- sodeluje pri opravljanju drugih zadev javnega pomena v MOL, če je tako določeno z drugimi akti MOL.

60.a člen

Četrtna skupnost opravlja naloge iz pristojnosti MOL, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti, in sicer

- na krajevno primeren način obvešča občane o svojem delu in drugih zadevah, pomembnih za četrtno skupnost,
   - organizira kulturne, športne in druge prireditve,
   - izvaja športne, rekreacijske, kulturne, socialne in druge programe krajevnega pomena in pri tem lahko sodeluje z organiziranimi in neformalnimi oblikami združevanja občanov,
   - izvaja programe čiščenja in urejanja okolja in pri tem sodeluje z organiziranimi in neformalnimi oblikami združevanja občanov,
   - letno oblikuje plan manjših del, ki se nanašajo na ureditev in vzdrževanje objektov javne komunalne infrastrukture in se izvedejo preko pristojnih organov mestne uprave.

Kriteriji za izvedbo nalog se določijo v odloku iz 61. člena statuta.

60.b člen

Svet četrtne skupnosti:

- obravnava zadeve iz pristojnosti MOL, ki se nanašajo na četrt no skupnost, njeno območje in prebivalstvo, in o tem oblikuje svoja stališča, mnenja in predloge,

- daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov MOL,

   - obravnava in sprejema predloge občanov in drugih z območja četrtne skupnosti in jih posreduje pristojnim v reševanje.

Če svet četrtne skupnosti pred sprejetjem odločitve na mestnem svetu posreduje svoje mnenje, ki se nanaša na četrtno skupnost, ga mestni svet mora obravnavati. Predsednik sveta četrtne skupnosti ali drug predstavnik, ki ga določi svet četrtne skupnosti, ki je posredoval mnenje k točki dnevnega reda in se nanaša na četrtno skupnost, lahko na seji mestnega sveta ali na seji pristojnega delovnega telesa predstavi mnenje četrtne skupnosti.

60.c člen

Četrtna skupnost ima pravico posvetovati se z organi MOL, preden le - ti sprejmejo odločitev, ki jo neposredno zadeva. Četrtna skupnost ima pravico izraziti svoje mnenje, dajati pobude in predloge o upravljanju javnih zadev v MOL, ki se nanašajo na četrtno skupnost.

Pravica do posvetovanja iz prejšnjega odstavka se četrtni skupnosti zagotavlja z obveščanjem, s pozivanjem za posredovanje mnenj, pripomb in predlogov ter vključevanjem predstavnikov četrtnih skupnosti v posvetovalna telesa, delovne skupine in svete javnih zavodov, ki jih ustanovijo organi MOL.

Četrtna skupnost ima pravico sodelovati pri pripravi predlogov odločitev (predpisov in drugih dokumentov), ki jih pripravljajo organi MOL in se nanašajo na četrtno skupnost.

60.č člen

Četrtna skupnost lahko pridobiva osebne podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog, v skladu z nameni in pod pogoji, določenimi v zakonu.

60.d člen

Svet četrtne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore občanov četrtne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.

60.e člen

Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in za obravnavo zadev iz pristojnosti MOL lahko župan oblikuje odbor predsednikov svetov četrtnih skupnosti kot svoje posvetovalno telo.

61. člen

Delovanje četrtne skupnosti se financira iz proračuna MOL, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve in z drugimi prihodki.

MOL mora četrtni skupnosti s proračunom zagotoviti financiranje nalog, ki so s tem statutom določene kot naloge četrtne skupnosti.

Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanje četrtne skupnosti iz proračuna MOL se določijo z odlokom.

Četrtna skupnost se ne sme zadolževati.

Prihodki in odhodki četrtne skupnosti morajo biti zajeti v finančnem načrtu, ki ga za posamezno proračunsko leto oblikuje in mestnemu svetu predlaga svet četrtne skupnosti. Finančni načrt, ki je sestavni del proračuna MOL, sprejme na predlog župana mestni svet

MOL ne prevzema finančnih obveznosti četrtne skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.

Za izvrševanje finančnega načrta četrtne skupnosti je odgovoren svet četrtne skupnosti.

Za izvrševanje finančnega načrta četrtne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu MOL.

    Nadzor nad finančnim poslovanjem četrtne skupnosti opravlja Nadzorni odbor MOL.

62. člen

Izvajanje strokovnih, organizacijskih in administrativnih opravil za potrebe četrtne skupnosti zagotavlja organ mestne uprave, pristojen za lokalno samoupravo

Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebuje za svoje delovanje četrtna skupnost, zagotovi in z njimi upravlja MOL preko organa mestne uprave, pristojnega za lokalno samoupravo.

Kriteriji in način uporabe prostorov za delovanje četrtne skupnosti se določijo s pravilnikom, ki ga izda župan.

63. člen

Mestni svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora MOL, četrtine članov mestnega sveta ali najmanj tretjine članov sveta četrtne skupnosti razpusti svet četrtne skupnosti in razpiše predčasne volitve:

- če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,

- če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane, oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti MOL.

                               V. NEPOSREDNE OBLIKE SODELOVANJA OBČANOV PRI ODLOČANJU V MOL

64. člen

Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

1. Zbor občanov

65. člen

Zbor občanov se lahko skliče za celotno območje MOL ali za njen del ter za enega ali več ožjih delov. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na zahtevo mestnega sveta ali sveta ožjega dela.

Župan mora sklicati zbor občanov za MOL na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v MOL, zbor občanov v ožjem delu pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev ožjega dela. -

Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi za sklic je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njegov podpis Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

66. člen

Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. Sklic zbora občanov je treba objaviti v dnevnem časopisju.

Zbor občanov vodi župan ali njegov pooblaščenec.

Zbor občanov je sklepčen, če je navzočih najmanj petdeset volivcev z območja, za katero je zbor občanov sklican Zbor občanov sprejema odločitve z večino glasov navzočih volivcev z območja, za katero je zbor občanov sklican.

Delavec mestne uprave, ki ga določi direktor mestne uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora Z zapisnikom zbora občanov direktor mestne uprave seznani mestni svet in župana ter ga objavi na oglasni deski na sedežu ožjega dela.

67. člen

Občani na zboru občanov razpravljajo o zadevah lokalne samouprave in opravljajo druge zadeve, za katere je tako določeno z zakonom, akti MOL ter o zadevah, za katere tako sklene mestni svet ali župan

2. Referendum

68. člen

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov MOL, ki jih sprejema mestni svet, razen o proračunu in zaključnem računu proračuna ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo davki in druge dajatve.

Mestni svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana, člana mestnega sveta ali delovnega telesa mestnega sveta.

Mestni svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v MOL in če tako določa zakon ali statut.

69. člen

Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan, član mestnega sveta ali delovno telo mestnega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta MOL.

Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta MOL je treba mestni svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.

Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

70. člen

Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt MOL ali njegove posamezne določbe.

Če je splošni akt MOL ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

Če je splošni akt MOL ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt MOL zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje mestni svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

71. člen

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu MOL aii njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v MOL ali svet ožjega dela MOL. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v MOL. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani mestni svet in pobudo predloži županu.

Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in mestni svet.

Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

                                                72. člen

Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.

Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.

Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

73. člen

Mestni svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana, člana mestnega sveta ali delovnega telesa mestnega sveta za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.

Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

Z aktom o razpisu referenduma določi mestni svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo "ZA" oziroma "PROTI", dan razpisa in dan glasovanja.

Če mestni svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče Zahtevo lahko mestni svet vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. Ustavno sodišče odloči o zahtevi mestnega sveta v petnajstih dneh.

Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov MOL.

Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi mestna volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

74. člen

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane mestnega sveta.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

75. člen

Mestni svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

Svetovalni referendum se razpiše za MOL ali za njen del.

Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu MOL.

Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje organov MOL.

76. člen

Občani lahko odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.

Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

77. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča volilna komisija MOL.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.

Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje volilna komisija MOL mestnemu svetu ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

3. Ljudska iniciativa

78. člen

Najmanj pet odstotkov volivcev v MOL lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve organov MOL.

Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta mestnega sveta, mora le-ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo in o njej odločiti najkasneje v treh mesecih od njene uvrstitve na sejo mestnega sveta.

Če se zahteva nanaša na druge odločitve organov MOL, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.