AVSTRALIJA

Naslovna stran Statistični podatki Zgodovina Najredkeje poseljena celina  Majhna raznolikost površja  Velika raznolikost podnebja in vodovja Rastlinstvo Edinstveno živalstvo: - Kenguru - Koala - Kljunaš - Emu - Vombat - Tasmanski vrag Kmetijstvo Upravna delitev Avstralije: - Novi Južni Wales - Južna Avstralija - Viktorija - Queensland - Tasmanija - Zahodna Avstralija - Severni Teritorij Glavno in največje mesto: Canberra in Sydney Gospodarsko zelo razvita država Veliki koralni graben

PODNEBJE Na severu je podnebje savansko V osrednjem in zahodnem delu celine je podnebje puščavsko zaradi česar rastja ni veliko, izjema je evkalipt. Na skrajnem jugu je podnebje sredozemsko, rastje je tipično mediteransko (pogoste oljke, agrumi, ipd). Na vzhodu je podnebje pretežno celinsko, zaradi česar uspeva travniško rastlinstvo.  Na severu Avstralija sega v vlažno-tropski pas ,osrednji deli v subtropski pas , južni v zmerno topli pas.  Velik del notranjosti celine ima zelo malo padavin  (manj kot 250 mm na leto) - posledica tega so obsežne puščave ob povratniku.  Severovzhodna območja imajo subtropsko vlažno podnebje, kjer prevladuje tropski gozd (evkaliptus). Jugovzhodni del kontinenta pa ima zmerno toplo podnebje z dokaj enakomerno količino padavin v vseh letnih časih. Višek padavin je v poletnih mesecih. Jug Avstralije ima mediteranski podobno klimo. VODOVJE Na kmetijsko rabo in na poselitev so močno vplivale tudi vodne razmere. Le na manjšem delu avstralskega ozemlja so reke z razvejano rečno mrežo in odtokom v oceane. Obsežnejše porečje imata le reki Murray in Darling v jugovzhodnem delu, medtem ko imajo vse druge, ki se izlivajo v morja, kratek tok. V notranjem delu ali na 53% celotnega ozemlja so reke, ki imajo vodo le občasno, v padavinskem obdobju. Iztekajo se v slana jezera brez obtoka ali pa enostavno presahnejo v notranjosti. Osrednji pol puščavski in puščavski predeli pa so sploh brez rečni mreže, saj občasne padavine takoj izginejo v tleh. V takih razmerah je izredno pomembna podtalnica v obliki arteške (voda, ki je pod pritiskom) in subarteške (voda, ki ni pod pritiskom in jo je treba črpati). V nobenem drugem delu sveta nima arteška voda tako pomembne vloge kot v Avstraliji. Najmanj ena tretjina celine ima v podzemlju, ponekod samo 4m, drugod več kot sto metrov globoko, podzemno vodo, ki se je nabrala v davnih obdobjih, ko je nad Avstralijo prevladovala drugačna, važnejša klima. Danes je po širokem avstralskem ozemlju okrog 8.000 arteških in preko 200.000 subarteških vodnjakov. Brez njih bi bil znatno večji del te celine povsem neposeljen. Zaradi soli ali drugih mineralov lahko podzemno vodo neposredno uporabljamo le za napajanje živine, medtem ko jo morajo za pitno vodo ali za namakanje polj prej razsoliti. Močno črpanje podzemnih voda poraja vprašanje: kolikšne količine je možno črpati? Avstralski raziskovalci menijo, da zaloge niso ogr ožene, čeprav načrpajo samo iz arteških vodnjakov vsak dan 1,5 milijona m^3 vode.