Naslovna stran
Statistični podatki
Zgodovina
Najredkeje poseljena celina
Majhna raznolikost površja
Velika raznolikost podnebja in vodovja
Rastlinstvo
Edinstveno živalstvo:
-
Kenguru
-
Koala
-
Kljunaš
-
Emu
-
Vombat
-
Tasmanski vrag
Kmetijstvo
Upravna delitev Avstralije:
-
Novi Južni Wales
-
Južna Avstralija
-
Viktorija
-
Queensland
-
Tasmanija
-
Zahodna Avstralija
-
Severni Teritorij
Glavno in največje mesto: Canberra in Sydney
Gospodarsko zelo razvita država
Veliki koralni graben
|
KOALA
Znanstvena klasifikacija
|
Deblo
|
Chordata (strunarji)
|
Razred
|
Mammalia (sesalci)
|
Red
|
Diprotodontia (diprotodonti)
|
Družina
|
Phascolarctidae
|
Rod
|
Phascolarctos (koala)
|
Vrsta
|
P. cinereus
|
Koala
(znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar,
ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine
Phascolarctidae.
Koale jedo le mlade vršičke evkaliptovih dreves, ki
vsebuje mamilo in zato koale spijo tudi do 19 ur na dan, nameščene med
vejami dreves, na katerih se hranijo. Zaradi majhne hranljivosti teh listov
mora življenjski prostor odrasle živali obsegati vsaj 1 hektar. Odrasla koala
težka 9 kilogramov mora pojesti saj 1 kilogram evkalipta na dan.
Življenjska doba koal je od 10 do 14 let v dolžino pa
zrastejo tudi do 70 centimetrov. Spolno dozorijo, ko so stare okoli 2 leti.
Če imajo samice dovolj hrane, lahko skotijo enega mladiča na leto.
So samotarke, vendar se med parjenjem sestavijo v manjše skupine in tako
privarčujejo pomembno energijo. Približno 5 tednov po parjenju samica
skoti le enega golega in slepega mladiča. 1 centimeter velik mladič
se potem popolnoma razvije v vreči na trebuhu kar traja približno 6
mesecev. Potem ga samica nosi na hrbtu vse dokler ni mladič star eno
leto in jo mora zapustiti in postati samostojen.
Koale so vedno bolj na robu
preživetja, ker jih najbolj ogroža človek, ki seka gozdove in gradi nova
mesta. Ogrožajo jih tudi velike prometnice skozi državo in pogosti požari saj
se počasne in okorne koale nimajo kam skriti. Pred prvin priseljevanjem
Evropejcev jih je bilo več kot 10 milijonov potem pa se je njihovo
število naglo zmanjšalo, saj so jih pobijali tudi zaradi krzna. Sedaj jih je
po različnih ocenah med 50.000 in 100.000. IUCN in avstralska vlada jih
ne smatrata za ogrožene. Na celini populacija sicer upada, vendar koale
povzročajo veliko škode na otokih, kamor so bile vnesene naknadno. Tam
se zaradi odsotnosti plenilcev hitro razmnožujejo in zaradi prevelike
številčnosti ogrožajo lokalno rastlinje. Njihovo število poskušajo
oblasti na teh otokih zmanjšati s preseljevanjem in sterilizacijo, a brez
večjih uspehov.
VIRI:
·
http://www.rtvslo.si/tureavanture/avstralija/avstralsko-povrsje-in-vodovje/199873
|