Evropski astronomi so potrdili, da je objekt v Kuiperjevem
pasu, imenovan 2001 KX76, odkrit pred nekaj meseci, večji
od doslej največjega znanega asteroida Ceres. Novoodkriti objekte meri vsaj 1200 km v
premeru in je s tem celo nekoliko večji od Plutonove lune Haron. Na več slikah, ki so bile posnete že pred več leti, so
odkrili ta objekt in bolj natančno določili njegovo orbito in iz njegovega albeda določili premer objekta.
Eden od treh inštrumentov na krovu vesoljske sonde 2001 Mars Odyssey (inštrument za opazovanje
sevanja v okolici Marsa), ki potuje proti Marsu,
se ne odziva na ukaze. Ekipa strokovnjakov sedaj poskuša spet vzpostaviti delovanje tega
inštrumenta.
Mimolet Jupitrove lune Io,
ki ga je izvajalo vesoljsko vozilo Galileo
6. avgusta, je bil le deloma uspešen, saj je bilo zaradi okvare slikovne kamere posnetih
precej manj slik, kot je bilo načrtovano. Večina podatkov pa je bila uspešno dobljenih.
Sedaj poteka pošiljanje dobljenih podatkov na Zemljo. Naslednji mimolet bo prav tako lune
Io in sicer 16. oktobra letos.
Sta pa sedaj na voljo tudi dva posnetka Jupitrove lune Kalisto,
ki jih je Galileo posnel v mimoletu maja letos. Prva prikazuje barvni posnetek celotne
lune, drugi pa doslej najbolj podrobno sliko, prikazuje pa nenavadne špičaste tvorbe na
površini, ki so verjetno ostale po velikih udarcih, ki so povzročili velike kraterje na
Kalisti. (obe sliki sta na voljo tukaj)
6. avgust 2001
Odprava Genesis, ki bo zbirala
vzorce sončnega vetra in bi morala biti
izstreljena z raketo Boeing Delta 2 že 30. julija, je še vedno na tleh. Sprva zaradi
tehničnih težav na sondi, kasneje pa zaradi neprimernih vremenskih razmer, ki niso
dovoljevale izstrelitve. Včeraj prav tako ni bilo izstrelitve. Naslednji poskus bo 12.
avgusta, čeprav je to odvisno tudi od izstrelitev rakete Titan IV in space shuttlea
Discovery, ki naj bi bila izstreljena ta teden. Genesisino izstrelitveno okno traja do 15.
avgusta, naslednje pa je šele decembra.
Danes poteka mimolet Jupitrove lune Io,
ki ga izvaja vesoljsko vozilo Galileo
(že 31. mimolet po vrsti od začetka raziskovanja Jupitrovega sistema leta 1995).
Predvidoma naj bi letelo tudi skozi nedavno aktiven vulkanski izbruh na Iini južni
polobli. Opazoval bo spremembe na površini ter poskušal najti mesto izbruha tega
vulkana.
Dve odkritji glede Marsa: znanstveniki so
odkrili največji poplavni sistem v Sončevem sistemu. Sistem velikanskih dolin, do 200 km
širokih, delno pokopan pod tokovi lave in nanešenim prahom, leži na zahodni Marsovi
polobli v območju Tharsis, kjer so tudi največji ognjeniki v Sončevem sistemu. Pretoki
vode v teh dolinah naj bi bili kar 50.000-krat večji od pretoka reke Amazonke in bi
globeli na Marsu, kjer nekateri menijo, da so nekoč bili oceani, zapolnili le v nekaj
dneh. Zato je postavljena domneva, da so te doline nastale, ko se je nenadoma stopila
zmrznjena voda zaradi hitrega ogrevanja planetov, in to večkrat v Marsovi zgodovini, tudi
nekoliko mlajši; znanstveniki domnevajo, da se to lahko tudi še ponovi (poročilo in slika
na SpaceflightNow.com).
Drugo odkritje pa kaže, da se je klima na Marsu bistveno spreminjala tudi v precej
mlajši zgodovini. Slike Mars Global Surveyorja so pokazale usedline, kjer se je nahajal
led in sicer na precej nižjih področjih na Marsu (precej bližje ekvatorju) v zadnjih
100.000 letih. Če te usedline niso preveč razpokane, potem led še vedno obstaja pod
površino (poročilo in slika na SpaceDaily.com).
Na voljo pa je tudi filmski posnetek pristanka sonde NEAR
Shoemaker na asteroidu Eros 12.
februarja letos. Filmski posnetek je narejen iz 64 slik, posnetih v zadnjih trenutkih
pristajanja (5 km nad površino do 125 m nad površino asteroida) (tukaj).
