V zadnjih tednih je na Marsu burno. Razvil
se je velik peščeni vihar, ki je zajel večino planeta. To je največji peščeni vihar,
ki je bil opazen po viharju, ki ga je videla tudi sonda Mariner
9 leta 1971. Sedaj ga podrobno opazuje sonda Mars
Global Surveyor, ki je v orbiti okoli Marsa, opazujejo pa ga tudi z Zemlje. Meritve so
pokazale, da se je zaradi tega močno dvignila temperatura na Marsu kot posledica
delovanja efekta tople grede in sicer kar za 30°C. Taki viharji lahko na Marsu trajajo
več tednov ali celo mesecev. Filmske izseke viharja si lahko ogledate tukaj.
Na voljo pa so tudi doslej najboljši posnetki Marsa iz
Zemlje, ki jih je posnel Hubblov vesoljski teleskop. Na voljo so tukaj.
Na voljo so novi posnetki, ki jih je posnelo vozilo Cassini, ko je decembra letelo miomo
planeta Jupiter na svoji poti do Saturna. Prikazujejo dogajanje v Jupitrovi polarni
atmosferi preko daljšega obdobja (70 zemeljskih dni). Prvič so opaženi viharji na
polarnih območjih. Na voljo tukaj.
Astronomi so odkrili nov objekt v Kuiperjevem pasu, ki
je po prvih meritvah mogoče celo večji od Plutonove
lune Haron. Objekt 2001 KX76 je trenutno oddaljen okoli 6,4
milijarde km od Sonca in ima ocenjeno velikost med 960 in 1270 km v premeru. Bolj
natančno velikost bo treba določiti iz albeda, ki pa
ga bo mogoče natančno določiti šele z novim vesoljskim infrardečim teleskopom, ki naj
bi bil izstreljen leta 2002. Sicer pa odkritje tega objekta nakazuje, da je v globinah
našega Sončevega sistema veliko število objektov, ki samo čakajo na odkritje. Vse bolj
je tudi možno, da bo nekoč odkrit objekt, ki bo večji od samega planeta Plutona, kar
zna privesti do tega, da se ne bo več klasificiral kot planet.
1. julij 2001
Skupina, ki je preučevala morebitne rešitve zapleta s komunikacijsko povezavo plovila Cassini in sonde Huygens (novica iz 8. 10. 2000), je podala predlog za spremembo poteka
odprave. Spremenil se bo potek prvih 7 mesecev kroženja po Saturnovem
sistemu. Tako naj bi skrajšali prvi dve orbiti Saturna in s tem pridobili dodatno orbito,
v kateri bi spustili sondo Huygens na Titan (7 tednov kasneje
kot načrtovano). Februarja 2005 bo Cassini nadaljeval prvotno začrtano odpravo. S tem in
še nekaterimi ukrepi se bo zagotovilo prenos vseh podatkov (ali pa vsaj veliko večine)
iz sonde Huygens na plovilo Cassini, le da bo zaradi tega porabljeno 1/4 do 1/3 rezervne
količine goriva, kar bo okrnilo morebitno podaljšanje odprave leta 2008.