Vesoljsko vozilo Galileo je
poslalo nove slike Ie in Evrope. Na
njih vidimo področje okoli južnega Iinega pola (slika 1),
kaldero Chaac in tokove lave (slika 2) na Ii ter zemljevid prisotnosti materialov na Evropi
(slika 3).
Satelit TERRA, ki opazuje Zemljo, je
posnel prve slike Zemljinega površja. Na voljo so na domači strani odprave.
16. april 2000
Vesoljsko vozilo NEAR Shoemaker je od
11. aprila v 100 kilometrski orbiti okoli asteroida Eros.
Poslalo je že prve slike iz te orbite, ki so najpodrobnejše doslej. (tukaj)
V tej orbiti bo vozilo ostalo do 22. aprila, ko bo spet vžgalo motorje, da bi 30. aprila
vstopilo v glavno 50 kilometrsko orbito, iz katere naj bi potekala večina znastvenih
opazovanj.
Na domači strani Mars Global Surveyor
sonde so na voljo nove slike nenavadnega Marsovega površja ob polarnih kapah (slika 1) ter zbirka vseh dosedaj posnetih slik območja
Cydonia, kjer se nahaja tudi znamenit "Obraz"
ter "Mesto" (slika 2).
Vesoljsko vozilo Cassini je
uspešno prešlo glavni pas asteroidov in sedaj nadaljuje
pot proti Jupitru.
7. april 2000
Posebna komisija, ki je preučevala izgubo Mars Polar Landerja je objavila
kritično poročilo. Kot glavnega krivca za neuspeh je navedla napake v softveru ter
premalo pozornosti varnosti odprave. Prav tako je bilo premalo testiranj ter usposabljanj.
Potrjeno je tudi, da bo leta 2001 izstreljen le orbiter, lander pa ne.
Vesoljsko vozilo NEAR je 1. aprila
opravilo manever, s katerim se je začelo približevati asteroidu Eros.
Tako bo 11. aprila od Erosa oddaljen le še 100 km.
Rep kometaHyakutake
je najdaljši v našem Osončju, saj je dolg najmanj 590 milijonov km. To presenetljivo
odkritje je naredilo vesoljsko vozilo Ulysses,
ko je letelo skozi njegov rep.
Odkrita sta bila nova planeta izven Sončevega sistema. Oba naj bi bila
manj masivna kot je Saturn, to pa je pomembno odkritje, saj
so doslej odkrivali le planete, ki so bili velikosti Jupitra ali več.
Dve zanimivi odkritji sta povezani z našim Soncem.
Kaže, da lahko udarni valovi na Soncu povzročijo nove eksplozije drugje na Soncu, kar
lahko privede do zelo močnih Sončevih izbruhov. Drugo odkritje pa se tiče rotiranja
dveh vzporednih plasti plina v notranjosti Sonca. Odkrili so, da ti dve plasti ne rotirata
s konstantno hitrostjo, ampak se vsakih 6-8 mesecev ena plast začne vrteti hitreje, druga
pa počasneje. Nato se hitrost spet spremeni na prejšne vrednosti. Zakaj tak mehanizem,
še ni jasno.