Odgovori na jezikovna vprašanja


ŠUSS 6.1, marec 2009

Vejice v vabilih

Irena Jejčič

Ključne besede: slovenščina, pravopis, vejica v vabilih

URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000596.html]

Zanima me, kako se pravilno napiše vabilo. Ali so vejice tako pravilno postavljene:

Vabimo vas na 13. sejo nadzornega sveta družbe ........, ki bo v petek, dne 10. decembra 2007, ob 15. uri, v sejni sobi.
Ali se nadzorni svet piše z veliko začetnico?

Vprašanje sicer začenjate s 'kako se pravilno napiše vabilo', vendar sklepamo, da vas ne zanima, kje naj stoji naslov naslovnika in kje naslov pošiljatelja v uradnem vabilu. O tem in podobnih oblikovnih normah/navadah se lahko podučite v knjigi Stanka Šimenca "Pisno sporočanje za vsakdanjo rabo", ki je nazadnje izšla leta 1996 pri DZS v Ljubljani, ali v kakšnem učbeniku, recimo "Na pragu besedila 4" Martine Križaj - Ortar, ki je izšel leta 2002 pri založbi Rokus.

Kako pa je z rabo vejic v vašem besedilu? V Slovenskem pravopisu iz leta 2001 (SP) najdemo pod poglavjem, ki obravnava posebnosti rabe vejice v nestavčnih enakovrednih delih, naslednjo definicijo s primeri: "Zveze kot 'v nedeljo, 9. maja, (bo) ...' se redkeje pišejo tudi brez vejic, tj. 'v nedeljo 9. maja (bo)'. Tip kot 'v nedeljo ob 9. uri (bo) ...' se navadno piše brez vejic. Če prvi in drugi primer združimo, se navadno piše takole: 'v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri (bo)'." (SP 2001: 36, § 299) Vidimo, da je zadnji primer iz SP primerljiv s primerom iz vašega vabila: '... v petek, dne 10. decembra 2007, ob 15. uri ...' Logika zapisovanja vejice okoli zveze 'dne 10. decembra 2007' izhaja iz tega, da se ta zveza nanaša na isti časovni okvir kot predhodna zveza 'petek' in je potemtakem le nekakšen neobvezen vstavek (dodatno pojasnilo, primerljivo s pristavki). Mogoče nam bo stvar bolj jasna, če si zamislimo primer, v katerem ne nastopajo številke: 'Pri Prešernu, največjem slovenskem pesniku, so se učili vsi kasnejši pesniški rodovi.' (SP 2001: 36, § 301) Znotraj prej določenega časovnega okvira ura ('ob 15. uri'), za razliko od datuma, določa bolj specifičen čas, zato v primeru, ko dodatnega določila dneva ne ponavljamo, vejice ne pišemo, torej 'v petek ob 15. uri' ali '10. decembra ob 15. uri'.

Naj se na kratko ustavimo še pri prvi in zadnji vejici v vašem vabilu. Prva vejica, ki stoji pred veznikom 'ki', loči nadredni stavek od odvisnega (SP 2001: 38, § 325); njena postavitev je po SP obvezna. Manj očitna pa je zadnja vejica. Ta vejica bi lahko zaključila oziralni stavek, vendar bi potem pričakovali, da bo to prislovno določilo kraja v drugačnem sklonu: 'vabimo vas ... v sejno sobo'. Po drugi strani bi lahko trdili, da je vejica tam nujna, saj uvaja pojasnjevanje, kje se bo seja odvijala. Za takšne dele stavka velja, da lahko neposredno za vejico -- ne da bi spremenili pomen sporočila -- vstavimo istovrstna pojasnjevalna veznika 'in sicer' ali 'in to', pred katerima vedno stoji vejica, saj podajata, kot navaja Jože Toporišič v Slovenski slovnici (2004; v nadaljevanju SS), samosvoje dodatno pojasnilo (SS 2004: 441). Primer iz SS: 'Nenadoma so ga prišli iskat, in to ob treh ponoči.' (isto) Se pa pri tem postavlja tudi vprašanje, ali je ta zgled res primerljiv s primerom iz vabila ('... ob 15. uri, (in to/in sicer) v sejni sobi'). Zdi se namreč smiselno trditi, da je v primeru iz vabila to dodatno pojasnilo namreč dejansko obvezno, saj je podatek o kraju seje načeloma nujen; v tem primeru pri podatku o uri torej v resnici ne bi šlo za dodatno pojasnilo, in zato vejic ne potrebujemo na obeh straneh. V zgoraj obravnavanem zgledu, ki je zelo podoben vašemu, SP pred '(bo)' (torej za navedbo ure) vejice ne zapiše: 'v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri (bo)'. Ker se zdi to smiselno in ker je nadalje 'v sejni sobi' le predložno prislovno določilo kraja, ki ga ne zamejujemo z vejicami, se zdi, da je zadnja vejica v vašem primeru odveč. Podobno običajno ne bomo pisali vejice v primerih 'Seja bo v ponedeljek v predsednikovi pisarni.', 'Kolo je popravljal do osmih zvečer v sosedovi garaži.', 'Italijanščino se je rada učila zvečer v kuhinji.' itd.

Vrnimo se k istovrstnima pojasnjevalnima veznikoma. Da bi ugotovili, ali smo vejici znotraj opisa časa postavili prav, bi dejansko lahko (čeprav po tem ni nobene potrebe!) tudi neposredno za drugo in tretjo vejico v vabilu vstavili veznik 'in to'/'in sicer', saj tudi v teh primerih uvajamo pojasnjevanje, namreč datum in čas. Torej: '...v petek, (in sicer) dne 10. decembra 2007, (in sicer) ob 15. uri'. Vendar iz navedenih pravil in zgledov vidimo, da so si tudi pravila SP med seboj nasprotujoča. Po eni strani naj se ne bi pisalo vejice med določitvijo dneva in določitvijo ure, tj. v primerih kot '16. decembra ob 15. uri', po drugi strani pa naj bi se pisalo vejico povsod, kjer lahko damo vmes veznik 'in sicer' (ker pred tem veznikom pač običajno napravimo premor, kar v pisavi ponazorimo z vejico), torej '16. decembra, in sicer ob 15. uri'. Oba navedena primera bi torej lahko bila pravilna.

Za konec še nekaj o rabi velike/male začetnice pri zvezi 'nadzorni svet'. Kot lahko vidimo v SP, pišemo pri stvarnih občnih imenih z malo začetnico med drugim tudi vrstna poimenovanja organov (odborov, komisij, svetov, delegacij ipd.), kadar ne mislimo na njihova uradna imena, npr. 'odbor za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah.', 'Na občnem zboru društva so izvolili komisijo za sklepe' in podobno. Take izraze pišemo z veliko začetnico le, ko so mišljeni kot povedi, denimo v poštnih naslovih, v napisih na pisarniških vratih, ali ko gre za enakoglasna imena delovnih skupnosti (SP 2001: 20, § 146). V to kategorijo lahko uvrstimo tudi zvezo 'nadzorni svet'. Sami ste v pravilnost rabe velike oz. male začetnice najverjetneje podvomili zato, ker dejansko obstaja dvojnost zapisa, to pa zato, ker se to večbesedno poimenovanje lahko rabi kot lastno ali kot občno ime. Kot lastno ime ga rabimo, ko mislimo na uradni naslov oziroma na ime organizacije, ustanove, delovnega telesa ipd. Kakšna so uradna imena nadzornih svetov, ne vemo, verjetno kar 'Nadzorni svet Krke d.d.', 'Nadzorni svet Skupine Mercator' itd. Če je to res, potem imamo razlog za pisanje velike začetnice tudi v vašem primeru -- sklepamo namreč, da pike nadomeščajo ime podjetja. Vendar se zdi, da v takšnih primerih 'nadzorni svet' tipično pomeni le vrsto organa, ki ga ima vsako podjetje, zato se zdi mala začetnica enako primerna. O tem si lahko nekaj preberete tudi v arhivu ŠUSS-ovih vprašanj z odgovori, ki so že obravnavala sorodne primere, in sicer na sledečih naslovih:

http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000007.html
http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000008.html
http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000009.html
http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000011.html
http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000012.html.

Naj še enkrat ponovimo. Vabilo bi mi napisali takole:
Vabimo vas na 13. sejo nadzornega sveta družbe ..........., ki bo v petek, dne 10. decembra 2007, ob 15. uri v sejni sobi.
Pri čemer vam svetujemo, da se sami prepričate, ali je zveza 'nadzorni svet' v vašem primeru dejansko lastno ime tega sestankujočega organa (in če je, da se sami odločite, ali boste organ poimenovali po njegovem lastnem imenu ali po njegovem občnem/funkcijskem nazivu; meja med enim in drugim sicer ni prav jasna).

(junij 2008)

Zahvaljujem se vam, ker ste tako natančno in obsežno odgovorili na moje vprašanje.

Odgovor je nastal pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na Univerzi v Novi Gorici

Reference:

Kako se pišejo besede 'vlada', 'ustavno sodišče' in 'ustava'.

Kako se pišejo imena zakonov.

Kako pisati 'nadzorni svet', 'uprava delniške družbe' ....

Kako se piše 'Javno podjetje Vodovod kanalizacija d.o.o.'.

Kako se piše 'Javno podjetje Vodovod kanalizacija d.o.o.' (nadaljevanje)

Martine Križaj - Ortar. 2002. Na pragu besedila 4. Založba Rokus.

Slovenski pravopis, 2001. Ljubljana: ZRC SAZU. Odstavek 122.

Toporišič, Jože, 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.


© 1998-2009, ŠUSS